obeti,dabostelahkoprekjavnihponudbpostali delničarji večjih družb.SavaReJavna prodaja 75-odsto-tnega deleža v Savi Re (kupcibodo morali sodelovati tudi vdokapitalizaciji) se bo predvi-doma zgodila v začetku maja.Sava Re potrebuje okoli 80milijonov evrov svežega kapi-tala za širitev v jugovzhodniEvropi - medtarčamije recimoalbanska zavarovalnica Insig.Načrtujejo tudi ustanavljanjenovih življenjskih zavarovalnicpo Balkanu. Sod, Id ima zdaj 99 •odstotkov Save Re, v dokapita-lizaciji ne bo sodeloval, bo papo njej obdržal 25 odstotkovin eno delnico novega kapitala.Delnice bodo ponujene posa-meznikom, ti bodo imeli 25odstotkov novega kapitala, ininstitucionalnim vlagateljem,ki bodo imeli v lasti preostalih50 odstotkov. Za zdaj političnihpritiskov proti IPO ni, pravijonaši viri. Tudi borzniki z veli-koverjetnostjo ocenjujejo, dajavna prodaja bo. NLBDokapitalizacija največjeslovenske banke NLB z izdajonovih delnic se bo predvidomazačela aprila, in to v višini 300milijonov evrov (dokapitaliza-cijski prospektje že na agencijiza trgvrednostnih papirjev, a gata še ni potrdila). Prodajna cena delnice bo po nasih infbrmaci-jah blizu 335 evrov (3,13-kra-tnik knjigovodske vrednosti),skupho jih bo izdanih okoli 895.520. Predkupno pravico donovih delnic bodo imeli zdajšnjilastniki NLB v proporcionalnihdeležih, belgijska KBC kot 34-odstotna lastnica menda ne na-merava sodelovati. Lastništvov NLB pa namerava okrepitiZavarovalnica Triglav, ki bokot delničarka NLB lahko svojlastniški delež povečala v dru-gem krogu dokapitalizacije. Vnjem bodo namreč nevplačanedelnice iz prvega kroga ponuje-nevdokupzdajšnjimlastnikom.Koliko delnic NLB bo na koncuostalo zajavnost, je vprašanje;denimo pri nedavni dokapitali-zaciji Abanke, kije potekala poenakem modelu, jih ni ostalonič. Tudi kotacija delnic NLBkljub načelni podpori finanč-nega ministrstva ni verjetna šeletos, pravijo poznavalci. NKBMSe bolj negotovoje, kot me-nijo tudi borzniki, ali bodo šeletos javnosti na voljo delniceNKBM. Koliko teh bi bilo narazpolago, ni znano. Zdajšnjavladaje sicer sprejela stratešldcilj, da bo znižala lastništvo vNKBM na 25 odstotkov in enodelnico. A naši viri pravijo, dani zagotovil, da bo ta cilj izpe-Ijala še v tem mandatu, torej dovolitev. Hkrati vlada še ni ura-dno potrdila, da bo načrtovanlastniški umik v NKBM izpe-Ijala prav prek prodaje svojihdelnic javnosti - čeprav je tonajverjetneje. V zadnjih tednihso vse glasnejše pobude, zlastivodilnih v NKBM, da bi bilabanka še letos dokapitaliziranaz izdajo novih delnic. Če državapri dokapitalizaciji mprda nebisodelovala, bi lahko hkrati iz-vedla lastniški umik iz NKBM.Višina mogoče dokapitalizacijenaj bi bila znana do poletja, oceni novih delnic še ni mogoče govonti. Vlada menda ideji ninaklonjena, zatoje veliko vpra-šanje, ali lahko javnost iz teganaslova še letos računa na novedelniceNKBM.EngrotušLastnikdružbeEngrotušMirkoTuš namerava 35 odstotkov družbe prepustiti malim vlagateljem.Za delež Tnš pričakuje 250 mili-jonov evrov, so v družbi povedaliv začetku leta. To je veliko, oce-njujejo nekateri, oziroma 1,2-kra-tnikvrednosti prodaje. SkupščinaEngrotušabosldicanaaprilaletos,ko bo natančno določeno, kolikodelnic bo naprodaj. Poleti bodoobjavilijavni prospekt za prodajoteh delnic, kjer bo tudi določenanjihova prodajna cena, bo pa tudijasno, kako nameravajo doseči, dabodo delnice kupili prav mali vla-gateljL Jeseni pa namerava družbaEngrotuš zaprositi agencijo za trgvrednostnih papirjev (ATVP) zadovoljenje,dadelmceuvrstivbor-zno kotacijo Ijubljanske borze.Zavarovalnica TriglavPri predvideni dokapitalizacijiZavarovalnice Triglavbi predno-stno oravico sicer lahko ohranili zdajšnji delničarji, a ni nujno, dabidržavabodisiprekKadaaliSoda(skupaj imatavečino Triglava) so-delovalapri dokapitalizaciji. Zatoje mogoče, da bi prijavni prodajisodelovale tudi fizične osebe. Prvadokapitalizacija Triglava bi lahkobila že letos, menda v višini 200milijonov evrov, vendar morajodelničarji na skupščini najprejpotrditi odobreni kapital za do-kapitalizacije, polegtegapabodoodločali tudi o uvrstitvi naborzo.Pred časom se je precej govori-lo tudi o javni prodaji Kadovegadeleža, namenjenega fizičnimosebam, vendar bo šel ta deležpo zadnji odločitvi vlade predvi-doma na zavod za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje.HitV zadnjih dneh so se okrepile govorice, da bi v IPO utegnil tudi novogoriški Hit.Take ideje so bile že pred leti.A realno tega pred volitvamini pričakovati. Ne nazadnjebi za to morali spremeniti za-kon o igralništvu, ki omejujelastništvo na pravne osebeiz finančnega sektorja. Spre-membe zakona pa se v predalihfinančnega ministrstva (MF)in vlade valjajo že vse od leta2005, koje bil uradno predsta-vljen projekt megazabavišča,ki bi ga Hit gradil skupaj z arne-riškim velikanom Harrah's.Na MF pravijo, daje zakon ševedno v postopku, naši viri padodajajo, da v volilnem letu niprav nobene možnosti, da bi gana mizo dobili tudi poslanci.Na Hitu ideje o spremembahlastništva sicer pozdravljajo,»ker bi tako družba lahko do-bila oDtimalneišo lastniško sestavo«, a dodajajo, da ta hipv zvezi s tem ne delajo pravnič.HSE0 tem, kako se bo privatizi-ral HSE, kroži veliko informa-.cij (o nekaterih pišemo tudi vsosednjem članku). Kot so nampred časom pojasnili na mini-strstvu za gospodarstvo, bo HSEprivatiziran v dveh delih: v prvifazi bo država še obdržala 51 od-stotkov, po treh do petih letihpo prvi fazi pa bo imela še 26odstotkov. Pri privatizaciji najbi sodelovali strateški partner,državljani Slovenije in instituci-onalnivlagatelji. Vprašanje zdajsicerje, ali namerava država od-prodati del HSE oziroma katerood hčerinskih družb, na primerTermoelektramo Soštanj ali ce-loten HSE. TelekomV intervjuju za Sobotno pri-logo v Delu je gospodarski mi-nisterAndrej Vizjakpovedal, daje v prihodnji lastniški sestavimogoče združiti povezavo Te-lekoma s strateškim lastnikomin hkrati omogočiti solastništvodržavljanom. Ob temje opozorU,da te možnosti ne izključujejo.jepa tudi ne napovedujejo, »kajtita predlogje treba še proučiti«.Poudarilje, da ponovitev razpisazaradi poslabševanja razmer nafinančnih trgih v nekaj mesecihne bi bila smiselna, medtem kojavna prodajapo njegovem mne-nju m odvisna od finančnih trgov.Delnice bi ponudil v odkup tistimdržavljanom, ki so dolgoročni vla-gatelji, in bijih tudi nagradil zadaljše lastništvo v Telekomu. »Neželimo, dabi se s temi delnicamišpekuliralo,« je poudaril. •

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 17. 03. 2008
Stran: 2