Sanacija bank: Roki še ne tečejo - Sodišče še ni imenovalo članov strokovnega odbora

Devet mesecev po sprejetju zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank na tej podlagi ni bila vložena še nobena odškodninska tožba proti Banki Slovenije. Za zdaj tudi ni znano, kdaj jih je mogoče pričakovati. Roki za njeno vložitev namreč zaradi zapletov pri imenovanju posebnega strokovnega odbora, ki naj bi pripravil predhodno mnenje o morebitnem oškodovanju vlagateljev ob sanaciji bank, še ne tečejo. To je zakon, ki je več kot 100.000 nekdanjim lastnikom delnic in podrejenih obveznic bank prinesel možnost za vložitev odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije, ki je z izrednimi ukrepi odredila njihovo razlastitev med zadnjo sanacijo bank; torej v letih 2013 in 2014. Še pred tem pa naj bi Okrožno sodišče v Mariboru imenovalo sedemčlanski strokovni odbor, ki naj bi pripravil predhodno mnenje, ali so bili ti vlagatelji zaradi učinka izrednih ukrepov bolj prikrajšani, kakor če ti ukrepi ne bi bili izrečeni. Če bo odgovor pozitiven, bo to podlaga za morebitno poravnavo z državo v višini šestdeset odstotkov ugotovljene škode. A imenovanje omenjene skupine strokovnjakov se bo zaradi spora o reprezentativnosti neprofitnega interesnega združenja, kot kaže, nekoliko zavleklo. Sodišče je namreč za reprezentativno določilo Vseslovensko združenje malih delničarjev Kristjana Verbiča, zato se je Društvo malih delničarjev Slovenije, ki ga vodi Rajko Stankovič, na sklep sodišča pritožilo. Ta tako še ni pravnomočen. V Mariboru še brez vloženih tožb Sanacija bank Roki še ne tečejo– Sodišče še ni imenovalo članov strokovnega odbora Društvo malih delničarjev Slovenije Rajka Stankovića se je na sklep sodišča pritožilo. V zakonski proceduri, ki omogoča sodno varstvo razlaščenih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank, so se po naših informacijah pojavile zavajajoče informacije, da je treba odškodninske tožbe vložiti do najpozneje 15. marca. S tem so menda nekateri odvetniki, ki pri tem vidijo priložnosti za pridobivanje novih strank, poskušali od oškodovanih bančnih vlagateljev dobiti pooblastila za začetek sodnega postopka. Iz pojasnil sodišča izhaja, da omenjeni datum ne drži, saj rok za vložitev tožbe še ni začel teči. Kot je razumeti, sodišče tudi še ni prejelo nobene tožbe po tem zakonu. Znano je, da je bilo v sanaciji bank v letih 2013 in 2014 skupaj razlaščenih okoli 100.000 lastnikov delnic ali podrejenih obveznic bank, ki so skupaj izgubili za 960 milijonov evrov naložb, zakon o sodnem varstvu pa jim je prinesel možnost vložitve odškodninskih tožb, posamičnih ali kolektivnih. Na mariborskem okrožnem sodišču, ki je po zakonu določeno za vodenje teh postopkov, so za Delo pojasnili, da doslej po omenjenem zakonu o sodnem varstvu ni bila vložena še nobena tožba.

Čakanje na mnenje

Eden od členov določa, da je mogoče kolektivne tožbe vložiti v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne sobe, v kateri so objavljeni dokumenti in podatki, povezani z odpisom kvalificiranih obveznosti bank, za posamezne pa v devetih mesecih. Ta soba je bila vzpostavljena sredi septembra lani. Vendar zakon hkrati določa, da v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja skupine sedmih strokovnjakov na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja rok za vložitev tožbe ne teče. Ker pa je bil 6. septembra lani na spletni strani objavljen in izdan sklep o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja, so se pojavile interpretacije, da se prvi rok izteče že 15. marca, kar pa ne drži. V Društvu malih delničarjev Slovenije( MDS) so pojasnili, da so se glede tega obrnili na Okrožno sodišče v Mariboru, ki bo pristojno za reševanje teh sporov. To sodišče pritrjuje, da roki še ne tečejo, saj se rok za vložitev kolektivne tožbe ne začne od objave sklepa o začetku postopka na sodni deski in na spletni strani do objave povzetka predhodnega mnenja, ki ga še ni. Dodajajo, da bo sodišče, ko bo objavilo predhodno.

Kdo je lahko član odbora

Za člana odbora je lahko imenovan strokovnjak s področja finančnega in bančnega prava, računovodstva, financ, revizije ali vrednotenja sredstev, lahko pa tudi z drugih področij, če so njegova znanja po presoji sodišča potrebna. Vendar pa to ne more biti oseba, ki je v sanaciji bank opravljala pregled kakovosti sredstev bank, obremenitvene teste bank, za katere je bila izdana odločba Banke Slovenije, ali je izdelala oceno vrednosti sredstev banke. Prav tako to ne more biti oseba, ki je delala za pravno osebo, ki je opravljala preglede kakovosti sredstev in obremenitvene teste bank ali bila zaposlena v vodstvu bank, DUTB, Banki Slovenije, evropski komisiji ali Evropski centralni banki. Za zdaj so uradno znani le kandidati, ki jih je predlagal VZMD: Branka Neffat, Jože P. Damijan in Zlatko Jenko. Sodišče je kot reprezentativno združenje razglasilo VZMD. Razlaščenih je bilo okoli 100.000 vlagateljev bank. Zmeda glede roka za vložitev odškodninske tožbe. predhodno mnenje, v virtualni podatkovni sobi objavilo poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča. Če povzetek predhodnega mnenja ne bi bil objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, bi rok za vložitev iz zgoraj omenjenega člena zakona še naprej tekel.

Spor glede reprezentativnosti

Gre za skupino sedmih strokovnjakov, ki po zakonu lahko pripravi predhodno mnenje, v katerem ugotovi, ali so bili bančni vlagatelji zaradi izrednega ukrepa Banke Slovenije oškodovani ali ne. Odbor bo moral osnutek predhodnega mnenja pripraviti v šestih mesecih po imenovanju. Če ugotovijo oškodovanje, mora vlada pripraviti poravnalno shemo v višini 60 odstotkov ugotovljene škode in obresti. In zakaj sodišče še vedno ni imenovalo te skupine, saj so tako vlada, Banka Slovenije kot neprofitna reprezentativna združenja predlagali svoje predstavnike? Kot je razumeti, se je postopek zavlekel zaradi spora glede reprezentativnosti neprofitnih združenj– konkretno Vseslovenskega združenja malih deležnikov( VZMD) in Društva malih delničarjev Slovenije( MDS). Prvo je predlagalo tri kandidate, drugo enega. Okrožno sodišče pa je nato v postopku sodnega varstva razlaščenih nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank decembra lani za reprezentativno izbralo VZMD, na kar se je MDS konec januarja letos pritožil. Na Okrožnem sodišču v Mariboru pojasnjujejo, da bo sodišče imenovalo odbor strokovnjakov, ko bo sklep o presoji reprezentativnosti med interesnima združenjema postal pravnomočen– ta je v pritožbeni obravnavi– ter ko se bodo upravičeni predlagatelji izjavili o predlaganih kandidatih. V MDS, ki ga vodi Rajko Stankovič, so že poudarili, da se zavzemajo za enoten nastop vseh predstavnikov malih delničarjev ter za oblikovanje skupne liste kandidatov in da ne želijo tekmovati. Hkrati so se razširile tudi informacije, da Banka Slovenije ni izkoristila možnosti, da bi predlagala enega člana odbora, kar očitno ne drži. Tako v Banki Slovenije kot na mariborskem okrožnem sodišču so nam potrdili, da so predlog oddali. Tudi Banka Slovenije je predlagala kandidata za strokovni odbor, ki bo ugotavljal oškodovanje.