Bančnegamonitorja, ki je vsakoletna raziskava obankah in njihovih storitvah. Kaziskavapoteka že od lcla 2000, namenjena paje več naročnikom, primarno bankam,sicer pa vsem ponudnikom finančnihstoritev, posrcdno ali neposredno ve-zanih na bančne storitve in varcevanja.Poleka kontinuirano enkrat letno, karomogoča spremljanje trendov in sle-denje spremembarn na trgu ter primer-javo z ostalimi trgi.Glecle na splošno sta-nje v Sloveniji in vi-soko inflacijo je po-vsem pričakovano,da je v letošnjem letunekoliko upadcldelež varčevanja. Pritem ostaja najbolj všečen način varccvanja banka, ki pakot vsa leta do sedaj i/gublja svoj po-men, čeprav ji v prirnerjavi 7. zavaro-valnicami in upravljavci skladov Slo-venci v največji meri zaupajo oz. vcr-jamcjo, da je le tam njihov denar naj-varnejši. Po drugi strani se jasno zave-dajo, da jim banke prinašajo najmanjšedonose na vloženi denar, o čemersmo pisali tudi v prejšnjcm članku.Katera je najbolj všečna? če pogledamo všečnost posa-meznih bank, ki so pri-sotne v Sloveniji, lahkopovzamemo, da je naj-bolj všečna se vednovodilna banka, NLB ban-ka, čeprav jc v lclošnjemletu precej izgubila. Torazliko je zelo dobro izRelativno najmanjpomemben dejav-nikzaSlovencejeporeklo banke,čeprav še vednodajemo prednostslovenskim ban-kam pred tujimi. korislila NKBM, ki je poleg Deželnebanke Slovenije in Banke Zasavje vletošnjem lelu povišala delež prefe-rence, medtem ko .so jo ostale bankerelativno izgubile.Vzroki zmanjšanja preference. Pove-čan ozironia zmanjšan obseg preferencposameznih bank se odraža tudi v de-janskcm sodelovanju z bankami. Kotsino že omenili, se je delež preferen-cc večini bank v Sloveniji relativnozmanjšal, kar velja tudi za sodelovanjcz bankami. Približno 39 % sluvenskepopulacijc S(xleluje z največjo slo-vensko banko - NLB banko, medtemko je dclež Slovencev, ki ima NLB zasvojo glavno banko (banko, preko ka-tere opravi najv-eč bančnih poslov), nc-kolil<''nist'o. Le-to inia za razliko (xf fi/ičnili poslovalnic kar nekajprednostl: ni dolgih čakalnih vrst, sto-ritve lahko opravis vsak dan, 24 ur nadan, udobno pred domačim račnnal-nikom, stontev je opravljena liitreje.omogoca ri večjo zasebnost... V pri-meijavi s preteklim letoni je ta storitevzrasla .s 16 % na 21 %. Sodeč po podat-kili za leto 2007, ko je storitve elektron.skega bančništva uporabljalo nekajmanj kot 16 % Slovencev, laliko rečemo,da je Slovenija precej izenačena s Polj-sko in Ccsko, mcdtcm ko smo nivo Av-strije dosegli v tem letu. Zelo daleč od"evropskega" povprečja pa sta Bolga-rija in Romunija, saj v omenjcnih dr/avahelektronsko bančnišlvo uporablja manjkot 1 % vscga prebivalylva. K Povečan/zmanjšanobseg.Delež preferenceseje večini bankv Sloveniji relati-vno zmanjšal, karvelja tudi zasodelovanje zbankami. Razkorak.Približno 39 %slovenske popu-lacije sodeluje zNLB banko, med-tem ko je deležSlovencev,kišteje NLB za svo-jo glavno banko,sicer 35 %. Zaupanje. Naproces odločanjasodelovanja sposameznobanko vplivajorazlični interni ineksternidejavniki.

Medij: Kapital
Avtorji: Mrkun Mateja
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 21. 07. 2008
Stran: 25