V zadnjih tednih so tuji lastniki nekoliko povečali lastništvo v nekaterih delnicah slovenskih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Najbolj na udaru sta bili ljudski delnici Nove KBM in Krke, ki imata več kot 102 tisoč oziroma 79 tisoč delničarjev. V Novi KBM se je v zadnjem mesecu lastniški delež tujcev s 5,72 zvišal na 5,84 odstotka, v Krki pa z 8,12 na 8,31 odstotka. Med kupci so prevladovali tuji skladi, sprašujemo pa se lahko, ali ti nakupi že pomenijo, da se na našo edino borzo vrača borzna pomlad in da se bo hkrati povečala likvidnost (promet) Ljubljanske borze. Gregor Grmek,
upravljavec investicijskih skladov pri Iliriki DZU, meni, da sta tako delnica Krke kakor Nove KBM (tudi za tujce) na privlačno nizkih ravneh, hkrati pa za obe velja dokaj razpršeno lastništvo, kar je zagotovilo za dokaj zadovoljivo likvidnost z njima tudi ob morebitnem izstopu tujcev iz lastništva. "Krka je ena izmed farmacevtskih generičnih družb, ki poleg izraelske Teve dosega eno najvišjih marž. V primerjavi s konkurenti gre za relativno malo zadolženo podjetje z dokaj razvejano prodajno mrežo, podjetje pa je lahko tudi potencialna prevzemna tarča. V Krki gospodarske krize še ne občutijo, pa tudi drugače se v zadnjem obdobju večina večjih prevzemov dogaja ravno v farmacevtski panogi," meni Grmek in dodaja, da je za tuje lastnike Nova KBM lahko privlačna zaradi razpršene lastniške strukture in relativno močne pozicije na slovenskem trgu. Po besedah Gregorja Grmka za ostale slovenske delnice med tujci trenutno ni pretiranega zanimanja. Glavni kupci delnic so poleg vzajemnih skladov ta hip mali vlagatelji, je pa likvidnost na Ljubljanski borzi precej nižja kakor leto ali dve nazaj. "Podobno slaba likvidnost je tudi na drugih trgih jugovzhodne Evrope, bi se pa na Ljubljanski borzi ta lahko najbrž povečala le ob večji rasti tečajev delnic. Tuja lastnica Ljubljanske borze (Dunajska borza) je načrtovala povečati likvidnost tudi z naložbenimi certifikati, ki bi jih prenesli iz Stuttgarta ali z Dunaja, a je zaradi njihove relativno visoke obdavčitve in špekulativne naložbe uresničitev te ideje zastala," ugotavlja Grmek, ki pa za Telekom Slovenije (ta je nedavno prevzel v tujini še makedonski Cosmofon) ne predvideva večjega zanimanja tujih strateških lastnikov, saj ima država (nejposredno skoraj tričetrtinski delež, je pa lahko slovenski Telekom zanimiv za (tuje) portfeljske vlagatelje. Germek sklene, da so slovenski, še bolj pa drugi trgi držav nekdanje Jugoslavije enostavno premajhni in premalo likvidni, da bi se resni tuji analitiki sploh ukvarjali z njimi, (dt)
Medij: Večer
Avtorji: D. T.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 03. 04. 2009
Stran: 9