Tamaro Jerman iz Petrola in Bogdanom Topičem, nekdanjim direktorjem Slovenske razvojne družbe (SRD). Po naših informacijah naj bi več bank upnic tako v državni kot tuji lasti včeraj že razmišljalo o vložitvi zahteve za stečaj Istrabenza in tudi vložitvi odškodninskih tožb zoper upravo in nadzornike, ker naj bi ti varovali minula dejanja sedanje uprave. Nadzorniki včeraj niso ugodili nobeni zahtevi od štirih, ki so jih banke upnice postavile po sredinem sestanku. Poleg tega, da niso razrešili Bavčarja in imenovali Jazbeca, ki naj bi imenovanje pogojeval z Bavčarjevo razrešitvijo, po dostopnih podatkih niso sprejeli niti sklepov o skrbnem pregledu holdinga, ki bi ga izpeljala svetovalna hiša A. T. Kearney, in dokapitalizaciji v znesku 50 milijonov evrov. Čeprav se bodo predstavniki bank znova sestali v ponedeljek, je vse verjetneje, da bo uprava Istrabenza poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki ga mora nadzornikom izročiti do konca meseca, pripravljala brez sodelovanja z bankami. Kljub temu predsednik nadzornega sveta Istrabenza Tomaž Toplak ne pričakuje, da bodo banke upnice, ki so za pisno zavezo k skupnemu nastopu v Istrabenzu porabile skoraj pet mesecev, sprožile stečajni postopek. Zavrnitevpredloga bank pa je Toplak utemeljil z naslednjimi besedami: »Neobičajno in v nasprotju z namenom zakona bi bilo, da bi v tej fazi upniki vstopili v organe upravljanja družbe, kar bi pomenilo, da bi sodelovali pri pripravi finančnega načrta in potem o njem tudi odločali.« Po neuradnih informacijah sta se lastnika Istrabenza (Petrol, NFD) pri hranjenju Bavčarjapredbankamipravno naslonila na zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in finančnem poslovanju (ZFPPIPP). Medtem ko mora po prvem zakonu oseba (v tem primeru banke), ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, da poslujejo v škodo družbe ali njenih delničarjev, družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo, naj bi lastniki Istrabenza Bavčarja obdržali v družbi tudi zato, ker v primeru razrešitve ne bi odgovarjal za morebitno prihodnjo škodo. Čeprav lastniki Bavčarja s sodelovanjem pri sanaciji morebiti držijo v »šahu« z odškocuiinskimi tožbami, velja opozoriti na tri pomembna dejstva. Prvič, gre za logiko, kije diametralno nasprotna do zdaj znanim »šolskim« primerom sanacije podjetij, ki se običajno začnejo z zamenjavo na vrhu. Prav tako je zdravorazumsko težko razumeti, da je Bavčar na čelu družbe ostal zaradi strahu lastnikov pred morebitno bodočo (!?) škodo. Drugič, pri strogem delovanju po črki zakona vztrajajo v večini isti nadzorniki Istrabenza, ki so še pred dvema letoma med drugim prezrli relativno slabo prikrit Bavčarjev nakup četrtine Istrabenza še med trajanjem Petrolove prevzemne ponudbe. In tretjič, Bavčarja po novem branijo tisti lastniki, ki so še pred kratkim zahtevali njegovo odstavitev. »Bil sem prvi, ki se je zavzemal zato, vendar insolventnostzahtevaposlovanje v skladu z ZFPPIPfi« je včeraj zatrdil predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski. Na vprašanje, ali je poslovno-eučno vztrajati, da Istrabenz vodi predsednik uprave, pod katerim je družba padla v insolventnost, pa je Kryžanowski odgovoril: »Želimo se le držati črke zakona. To nima povezave s poslovno etiko. Verjamemo pa, da se lahko sanacija izpelje mimo stečaja, ki bi zahteval oblikovanje rezervacij pri bankah.« suzana. rankov@dnevnik.si primoz.cJrman@dnevnik.si vesna.vukovic@dnevnik.si tatjana.tanackovic@dnevnik.si Je zmaga lastnikov Istrabenza le pirova? Ker Igor Bavčar do 15. maja ostaja na čelu Istrabenza, je več bank upnic včeraj neuradno že napovedalo, da bo vložilo zahteve za stečaj Istrabenza in odškodninske tožbe zoper upravo in nadzornike, ki jih vodi Tomaž Toplak (na fotografiji). Jazbec uradno "out", ker so nadzorniki izbirali le člane uprave Uradno Marko Jazbec »vstopnice« v upravo Istrabenza ni dobil zaradi proceduralnega razloga. Kadrovska komisija nadzornega sveta, ki jo vodi Bojan Korsika, ga je predlagala le za člana uprave, vendar je Jazbec nadzornikom izrecno poudaril, da ga zanima samo funkcija predsednika uprave, za katero pa ni mogel kandidirati, saj je kadrovska komisija zbirala prijave le za člane. Zdaj bo Istrabenz v prihodnjih dneh objavil razpis za predsednika in četrtega člana uprave družbe, ki naj bi na ta položaj sedla po 15. maju, ko bo družbo dokončno zapustil Bavčar. Istrabenz bo imel po tem datumu tako štiričlansko upravo. Neuradno: za Topičevo imenovanje naj bi lobirala tudi Romana Pajenk »Istrabenz je dobro podjetje, ki ima potencial za razvijanje slovenskih podjetij in ki bi se moralo strateško preusmeriti k energetiki in inženiringu, seveda le ob strogo ločeni upravljalski in lastniški funkciji,« je včeraj za Dnevnik povedal novi član uprave Istrabenza Bogdan Topič, ki je v 90. letih minulega stoletja vodil Slovensko razvojno družbo (SRD). Iz njegovih besed gre sklepati, da bi se lahko holding že v kratkem znebil vsaj ene od številnih dejavnosti (nepremičnin ali turizma). Po neuradnih informacijah je za Topičevo imenovanje v upravo Istrabenza med drugim lobirala tudi Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke, ene od 19 upnic Istrabenza. Ta informacija naj bi včeraj razburila predstavnike nekaterih drugih bank upnic v konzorciju. Na drugi strani je nova članica uprave Istrabenza ekonomistka Tamara Jerman, zaposlena v Petrolu kot svetovalka predsednika uprave in interna revizorka. Toplak o "dodani vrednosti", ki jo lahko ponudi Bavčar Medtem ko se v Petrolu pri ohranitvi Igorja Bavčarja na čelu Istrabenza sklicujejo na zakonodajo, je predsednik nadzornega sveta Tomaž Toplak zatrdil, da nadzorniki »nočejo izgubiti dodane vrednosti, ki jo Bavčar lahko ponudi«. »Ne jje za trmasto vztrajanje nadzornikov pri Bavčarju. Zadnji je pripravil kakovosten sporazum za poplačilo bank upnic. Prav tako bi bilo neresno, če bi primopredajo tako velike družbe, s toliko premoženja, odvisnimi družbami in zaposlenimi opravili na hitro,« je dejal Toplak. Zato po njegovem mnenju ni nič narobe, če se Bavčar iz Istrabenza poslovi sredi maja, kot je to navedel v odstopni izjavi.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Tanackovič Tatjana,Cirman Primož,Gorankov Suzana
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 03. 04. 2009
Stran: 21