kega (para)državnega vplivanja na ekonomijosicer stalno dobiva slabe ocene in kritike ugle-dnih tujih inštitutov (IMD, WEFitd.), a vladajo-ča elita se nanje že leta požvižga. Še več, vrhaktualne oblasti ni skrival prizadevanj za šepopolnejši nadzor nad državnim korporativi-stičnim omrežjem, v katerem zdajpač ni neka-terihpomembnejših zasebnih medijev - mordatudi odtod izvirajopreganjanje vnelojalnih taj-kunov« in pritiski na medije. Ciniki bodo obtem kajpak rekli, da se je morala oblast ven-darle najprej inštalirati v gospodarstvo, da bise lahko nato nekoč v prihodnosti iz njega - vskladu s

svojimi napovedmi - transparentnoumaknila.Aktualno oblast na čeluspremierjem popolno-ma razumemo, da m poslusala akademskihekonomistov in medijev, ki so ji za povečanjekonkurenčnosti slovenskega gospodarstvapri-porocali korenito in pregledno prodajo držav-nih deiežev in izstop države izpodjetij in bank.Razumemo, da ni poslušala niti lastnih gospo-darskih svetovalcev, ki so ji pomagali napisatigospodarski program in program za reforme:vsi t. i. mladi ekonomisti so zato že pred časomzapustili strateški gospodarski svet in vlado,verjetno razočarani tako nad nepreglednoprodajo Mercatorja, neprivatizacijo NLB in dr-žavnim poseganjem v v gospodarstvo kakornad lastno politično naivnostjo. Manj razu-mljivo pa je ravnanje oblasti, da se ni nič nau-čila na primeru volilnega poraza LDS 2004 -da ni vgradila varovalk za prihodnost in izsto-pala iz gospodarstva vsaj zavoljo lastnih poli-tičnih interesov. Kajti v primeru volilnega po-raza zdajšnje vladajoče elite bodo državni de-leži v gospodarstvu - in z njimi ekonomska infinančna moi m vpliv - verjetno znova padli vroke zdajšnje opozidje. In lahko se bo začelnov krog političnega upravljanja inpolaščanjaekonomije. Tako je pač to v Sloveniji.» plačnik v evropsko blagajno), pokojninski inzdravstveni reformi inpri ukrepih na trgu dela.Še posebej ker so bile zunanje konjunkturnerazmere v letih 2006 in 2007 idealne za izpelja-vo manj popularnih ukrepov, zatoje vladajočakoalidja zamudila priložnost, da naredi slo-vensko ekonomijo bolj konkurenčno.No, vlada zdaj ugotavlja, da so na dobre go-spodarske dosežke in socialni standard v za-dnjih letih vplivale tudi izpeljane reforme, pri-stavlja, da je »v celoti ali vecinoma« izpolnilapolovico reformskih ukrepov, in priznava, daje bila »nekoliko manj uspešna napodročjupo-sodobitve socialnega sistema, pri spremembahpokojninskega sistema in kakovostnega inučinkovitega zdravstvao. 0 napovedanemumiku drzave iz gospodarstva ni v sporočilu zajavnost niti besedice. Bolj določni so bilijanše-vi gospodarski svetniki: opozarjajo, da je »dr-žava še vedno lastniško prisotna vprevečpod-jetjih. Takapodjetja sopraviloma slabše upra-vljana m zato manj učinkovita. Umik države izgospodarstva se mora nadaljevati.«Zanimivo: vladaje napisala, daje bil »reform-ski napredek dober na področjih, kjer ima dr-žava odločujoč vphv«. Se torej drzava ne umi-ka iz gospodarstva zato, da bi bil reformski na-predekse boljši?Alipajeglavni neuspeh ambi-ciozno zastavljenih reform v tem, da država sekar nadzoruje strateške točke (finance, energe-tiko, telekomunikacije) v nacionalni ekonomi-ji? Naštejmo le največje banke (NLB in NKBMsta kljub delniprodaji delnic še trdno pod nad-zorom politike) pa največjo zavarovalnico, Te-lekom, Petrol, Luko Koper itd. Z neprodanimideleži Kada m Soda državna lastniška hobo-tnica vključuje tudi nekatera napol aU tri četrtzasebna podjetja (med njimi so tudi Gorenje,Krka, Sava itd.), ki neredko trošijo precej ener-gije za zasčito pred državo. Slovenija zaradi taMihajenkoVečina javnosti rnorda niopazila, daje vlada v četr-tek rutinsko, brez medij-skega pompa, sprejeladve končni poročili o za-devah, ki so še pred dve-ma ali tremi leti polnileudarne medijske termine in strani. Prvo vladnoporodlo govori izvajanju gospodarskih in soci-alnih reform 2006-2008, drugopa o delu stra-teškega sveta za gospodarski razvojpripredse-dniku vlade; ta zadnjije te dnipomenljivo, sko-raj v ilegali in brez običajnih izjav novinarjem,zgolj z naknadnim sporodlom zajavnost, kon-c.al mandat. Obe je treba brati tudi med vrsti-cami, kratko končno porodlo Janševih gospo-darskih strategov - po odstopih ekonomistovMrkaiča in Senjurja jim je nazadnje načelovaldr. Peter Groznik, nedavno predvolilno pred-stavljen kot kandidat za finančnega ministraiz vrst SDS-pa primerno dopolnjuje nekaterebolj lahkotno napisane vladne samorefleksije.Če pogledamo glavne poudarke napovedanihvladnih reform izpred treh let (v ospredju so bi-la področja davkov, trga dela, pokojninskega,zdravstvenega in sodalnega sistema pa priva-tizadja, umik države iz gospodarstva, udnko-vitejše trošenje evropskih sredstev itd.), je bi-lanca izvršne oblasti julija 2008 bolj kakor neskromna. Če začnemo pri plusih, si vlada naj-višjo, prav dobro oceno, zasluzipri davkih, kjersmo dobili nekaj poenostavitev in znizanjdavčnega bremena, sicer tudi v kombinadji spredvolilnimi odpustki. Najnižje, nezadostneocene pa si je oblast prislužila pri (ne)umikudrzave iz gospodarstva, neusposobljenosti začrpanje evropskih sredstev (Slovenija je neto



Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Jenko Miha
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 19. 07. 2008
Stran: 1