podjetja?Prvi so bitipidovski baroniOb vsem protitajkunskemgrmenju se na prvi pogled zdi, dase lastaiški kapital domafihpodjedj v rokah enega ali peščiceposameznikov kopiči šele vzadnjih dveh, treh letih.a večinanaših sogovomikov se strinja, dato ne drži. Kot ugotavljajo, so se tiprocesi začeli že sredi 90. let. Takrat so si z odkupom pocenicertifikatskih delnic, ugodnimiizmenjavairii ali kupčijamideležev med obvladujočimipodjetji, različninu združevanji mdruguni »prijateljskimi« posli(velikokrat tudi zaradiizčrpavanja družb) začeli pot ktemu utirati tako imenovanipidovski baroni.Pri tem so bila veliko bbljspoma ravnanja tistih, la so pidespreminjali v finančne holdinge, sčimer so se izognili nadzoruAgendje za trg vrednostnihpapirjev (ATVP), denimo Igor Lahin Darko Horvat. Prvi danes poManagerjevi lestvid velja za 2.,oziroma za 3. najbogatejšegaSlovenca. Na dragi strani sobilitisti upravljavd pidov, ki so ostalipri bolj pregledni dejavnosti -upravljanju investidjskih dmžb,a danes prav tako neposredno aliposredno obvladujejopomembnapodjetja. Mednje bi lahko šteliMatjaža Gantarja m StanetaValanta. Prvi kot lastnik KDGroup velja za 27. najbogatejšegaSlovenca, drugega ni med stotimi najbogatejšimi. Pidi so prodajali »storitev«konsolidadjePrav različni pidovskinasledniki so pozneje marsikdajpomembno vlogo (kot parldriščaali kot soudeležend) igrali tudi prinadaljnji konsolidadji lastaištvain njegovi koncentradji vpodjetjih, ki jih zdaj obvladujeeden ali več posameznikov. Tedružbe lahko v grobem razdelimov dveskupini: tiste, kjer soposamezniki postopoma prekprijateljskih ali povezanih družbdljna podjetja prevzeli ali takoprepletli lastništva, daobvladujejo eno ali več družb. V takoš denimo sodi DZS z BojanomPetanom na čelu. Druga skupinaso podjetja, kjer je bil izpeljannotranji oziroma menedžerskiodkup. Že pred leti so to denimoizvedli v Gospodarskem vestniku,Hidrii, Kolektorju, Preventu inrazvpitem BTC, bolj pospešeno paso se menedžerji za take potezeodločali v zadnjih letih. Medmedijsko bolj izpostavljeneprimere zagotovo sodijo Merkur,Autocommerce, Viator & Vektor,vrhunec teh zgodb pa sta zagotovo primera PivovameLaško in Istrabenza, zaradikaterih se je razpi-ava o tempreselila tudi na politični parket.Koncetradjaje bila pričakovana»To se je prej ali slej moralozgoditi,« o koncentradjilastništva v naših podjetjih menidr. Matija Rojec s fakultete zadružbene vede (IpV). Kotugotavlja, začetkkteh procesovsegajo v zgodnja 90. leta in soposledica nedokončaneprivatizadje pa tudi interesa politike, da ohrani vpliv vpodjetjfli. »KoncentradjalastaiŠtva se ni zgodila čez noč,potekala je dlje časa. Dokler se jedogajala postopoma in v majhnihkoličinah, ni tega nihče opazil,« jepred kratkim v pogovoru zaSobotno prilogo Dela povedal dr.IvanSvetliksFDV.Tudi Igor Štemberger,predsednik uprave in lastnik Ihnke, zaradi cesar steje za 13.najbogatejšega Slovenca, sestrinja, da se koncentradjakapitala ne dogaja le zdaj, ampakpoteka od leta 1995: »Spomnimo se, da se vrsta podjetij takrat niželela vpisati v KDD ali iti naborzo, ker so želeli upravljavdizkoristiti nizke cene innevednost malih delničarjev.«Dr. Marko Jaklič z Ijubljanskeekonomske fakultete pa meni, daso zgodbo koncentradje kapitalautrli že privatizadjski tajkuni, kiso enako prišli do premoženja.Kopičenje kapitala okoliposameznikov tako naj ne bi bilonič novegain presenetljiyega. Dr.Janez Prašnikar z Ijubljanskeekonomske fakultete zato težkorazume, da se profesionalni ekonomisti in politiki zdaj čudijoin da niso vedeli, kaj se dogaja. Ponjegovih besedah se je ves časvedelo, da una »nabiralnik« imein priimek.»Tajkunizadjo«jeomogočala politikaPrašnikar in Štembergerugotavljata, da je koncentradjolastniškega kapitala v podjetjih, kije bila včasih tudi etično iozakonsko spoma, v vseh teh letihomogočala politika. PoPrašnikarjevih besedah so se vsipredlogi, ki bi zagotovili vecji nadzor in preglednost, vparlamentu zataknili: fVeSsLO~eje nafflu-eč izkoriščala delitev naleve in desne ter se z lobiranjemzaviralo, da bi model lastninjenjadopolnili in ga izpeljali do konca.«Po njegovem nmenju b|BB6mogoče na določen razvojdogodkov še vplivad tja do leta2000 ali 2001, a takrat za določenezakonske rešitve ni ba6rposlul»a.spolitika je to koncentracijoustvarila, saj ima v rokah plataoin škarje, da takšne procesepreganja ali jih~sprejema innagrajuje,« je prepričanŠtemberger.On in Jaklič se strinjata, da jekoncentradjo kapitala v zadnjihletih spodbudila tudi pospešenaprodaja državnega premoženja, ki marsikda] m bila najboljpregledna. »Vlada, ta in prejšnje,je zagotovo ves čas igrala ključnovlogo pri prodaji deležev.SIovenija je nesporno takomajhna, da vsak uradnik, ki odloča o prodaji, ve, kaj jeparkirišče in kdo se za njimskriva,« opozarja Štemberger.Nezanesljiva zakonitost,dvomljiva pravičnost IGOR ŠTEMBERGER JANEZ PRAŠNIKAR MrrjA GASPARI BORUTjAMNIK Če je torej koncentradjakapitala posledica sprejetegamodela privatizacije, lobijev inpolitičnih silnic, se postavljavprašanje, ali je pomemben dellastniškega kapitala domačihpodjetij v rokah posameznikovpristal zakonito in po pravičniceni oziroma ali so ga pridobilimoralno spomo? »Nihče ne pridedo premoženja zakonitp, če ga nekupi in plača s svojim denarjem.Ne moreš zase ali svoje podjetjepridobiti premoženja tako, da gavzameš družbi, ki si jo kupil,prevzel oziroma privatiziral,«razmišlja Štemberger. »Če sepravna država na to ne odzove innezakonitih procesov ne ustavi, jeto zelo slabo znamenje za vse, daje nezakonito lahko zakonito,«dodaja. Sostorilci pa so ponjegovem vsi, ki so to dopuščali,tudi banke in nadzorneinstitucije.»Če je bila ta koncentracijaizpeljana pravno korektno, potemje težko govoriti za nazaj, zanaprej pa bi moral zakonodajalecsprejeti takšno ureditev, da sedoločeni procesi, če so negativni,ne bi spet dogajali,« pravi Rojec.Opozarja pa, da bo iz moralnegazomega kota Ijudem glede tehzgodb vsaj še nekaj časa ostalgrenak priokus, da so se nekaterestvari dogajale pod mizo, karlahko slabo vpliva na odnose medakteriji v družbi. Jaklič ugotavlja, da je vsakaprivatizadja delitev premoženja,zato je v njej težko iskatipravičnost: »Privatizadjskitajkuni in menedžerji so toizkoristili. Bili so na pravemmestu ob pravem času.« TudiPrašnikar meni, da je težko govoriti o pravicni ceni, saj je bilže sam model lastninjenja nekakompromisna rešitev. Podobnomeni Svetlik, ki je v omenjenempogovoru izjavil, da koncentradjalastništva ni moralno vprašanje,temveč gre za sistem, v katerem soigrald izkoristili priložnost.Podobno kot Rojec poudarja, dalahko to slabo vpliva na družbenorazpoloženje. V »koncentriranih«družbah ne bo razvojneganaboja...Eno od najpomembnejšihvprašanj za gospodarstvo jezagotovo, kaj bo koncentracijakapitala pomenila zaobvladovana podjetja. Ali bodo tedmžbe tudi v prihodnje uspešnoposlovale, rasle, se razvijale,dajale delovna mesta in plačevaledavke?Jaklič ugotavlja, daje lahko takoncentracija pozitivna v smislustabilnosti lastništva, vendar vsebi skriva tudi pasti, še posebnoče se tem podjetjem dopuščajolokalni monopoli. »Eden večjihproblemov je, da so se ti lastnikiizognili zunanjemu nadzom: poeni strani tržnemu, predvsemzato, ker gre za monopole ali zadejavnosti, ki nimajo neposrednetuje konkurence (na primerturizem), po drugi strani palastniškemu nadzoru, saj so takoprepletli lastništva, da uprave nemore nihče zamenjati, tudi če neposluje najbolje,« razmišljajaklič.Dodaja, da lahko ta podjetjadobijo značilnosti družinskegapodjetja, čeprav vanj niso vložilisvojega dmžinskega premoženja.Za družinska podjetja paje ponjegovih besedah značilnovzpostavljanje hierarhičnestrukture, poleg tega pa imajoznačilne razvojne dkle, sajpogosto zaradi pomanjkanjazunanjega nadzora prevladajočustveni dejavniki. »Mislim, da mdobro, da so tako velika podjetjakončala v lasti enega ali nekajposameznikov,« dodaja. Sicer pateh dmžb ne vidi kot tiste, ki bodov prihodnje tej državi prinašaleveliko podjetniškega naboja.»Ni nujno, da bodo Ijudje, ki sota podjetja prevzeli, slabilastniki,« meni Rojec. Ugotavlja,da zaradi zapiranja lastniškihstmktur v vpletenih podjetjihzagotovo nastaja nekaj kolateralne škode, vendar: »Ni panujno, da bo to za podjetjadolgoročno slabo. Ko bo takonsolidadja končana, se bodogotovo morali spet začetiukvarjad s podjetjem ali pa bodovse skupaj prodali.» ... dokler ne bo mimoprehodno obdobjePredsednik Zdmženja članovnadzomih svetov Borutjamnikpriznava, da pri upravljanjutakšnih podjetij lahko nastajakonflikt interesov, vendar meni,da gre za prehodno obdobje.»Faza tranzidje, ko se definirajolastniki kapitala, ki potem tudiskoncentrirajo svoje premoženje,je ena od vmesnih korakov. Prejali slej se bodo zaradi vseh tržnihdejavnikov (delovanja finančnihtrgov, ki omogočajo pridobivanjevirov za rast, in zaradi oblikovanjavišje kulture upravljanja podjetij)mehanizmi, ki se uporabljajo priupravljanju družbe, izboljševali.Problematično je samo prehodnoobdobje, ker se transakdja, torejmenedžerski odkup ali drug nadnprevzema organov upravljanja,vedno sooča z določenimi izzivi,ki pomenijo reševanje nastalihkonfliktov interesov. Že sammenedžerski odkup vsebujekonflikt interesov, zato je zelopomembno, da se ta konfliktrešuje s čim višjo ravnijorazkritij,« poudarjajamnik. Kzadnjemu usmerja tudi kodeks oupravljanjujavnih delniškihdružb.Tveganje so posojila,najeta za prevzemPo mnenju mnogih pa je enavečjih slabosti teh prevzemovpredvsem to, da so posameznikizanje v nekaterih primerih najelivisoka posojila. To bi lahko šeposebno v sedanjih tržnihrazmerah, ko se pogojifinandranja zaostrujejo,kapitalski trg pa pada, vodilo vizčrpavanje prevzetih družb zapopladlatehposojil. »Tilastnikiso za nakup od bank dobiliposojila, za dolgorocno inekspanzionistično rast pa ne bodoimeli dovolj kapitala oziromabodo potendalni kapitalizčrpavali zaradi vračanja tehkreditov. Iz zomega kota razvojapodjetja je to zato slabo,« poudarjaJaklič. Tudi Rojec opozarja, da bo ta posojila treba vracati.Kot je mogoče razumetisogovomike, lahko pri podjetjih, ki jih tako ali drugače lastniškoobvladuje eden ali nekajposameznikov, pričakujemorazlične scenarije. Kot je bilo žeomenjeno, je mogoče, da selastniki po končani konsolidadjilastništva posvetijo vodenjudejavnosti v smislu družinskegapodjetja. Kot tak model se pogostoomenja Hidria. Drug moženscenarij je, da bodo lasthikivodenje podjetja zaupalizunanjemu menedžerju, sami pase s tega položaja umaknili.Ključna bo prihodnostupravljanja"Temeljna naloga menedžerjevni, da so do te mere aktivnilastniki. Če si to želijo biti, naj se "odpovedo menedžerstvu in seprelevijo v čiste lastnike, doma aliv tujini pa najamejo kakovostnemenedžerje, ki bodo dobro vodilipodjetja,« je v pogovoru zaSobotno prilogo Dela dejalnekdanji guverner, zdaj pa višjisvetnik na Ekonomskem inštitutupravne fakultete Mitja Gaspari, kiv prevzemanju velikih dmžb sstrani posameznikov ne vidikakovosti.Prav tako po mnenju nekaterihpoznavalcev ni izključenaponovna razpršitev premoženjaprevzetih podjetij, saj ta z lastnimisredstvi ne bodo mOglazagotavljati rasti in bodo svežkapital iskala na trgu. Nazadnje jeseveda mogoč tudi scenarijprodaje. »Potem se bo pokazalo,da je ta kvazinadonalni intereszgolj paravan, da domači lastnikipridejo do lastništva podugodnimi pogoji, potem pa toprodajo naprej,« je povedal Rojec.Prašnikar je pri napovedih onadaljnji usodi prevzetih podjetijbolj previden. Kot ga je razumeti,bo pomembno, kakšni interesibodo prevladali v prihodnje. Čebo prevladala pravičniška logika,potem se po njegovih besedahlahko zgodi, da se bo vsak takprimer koncentradje pojavil kotproces, tako da bo na koncuvečino gospodarstva urejalodržavno tožilstvo. »To pa je lahkoza gospodarstvo zelo škodljivo,«sklene. MARKOjAKUČ IVAN SVETLIK

Medij: Delo - FT
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 02. 06. 2008
Stran: 6