MAJDA DODEVSKA Nadzorni svetHitaje v teh dneh razpravljal o novi strategiji družbe, kije sicer še ni sprejel, je pa, kakor večina potez Hita, v javnostisprožila veliko več vprasanj, kotje na voljo odgovorov nanje. Prvi vtispaje, da gre za izrazito politično obarvano dogajanje, katerega ključnicilj je pridobitev nadzora nad kuro, ki nosi ena najbolj zlatih slovenskihjajc.Največ vprašanj seje vrtelo okrog družbe, ki bi združevala vse Hitovenaložbe v tujini. Ali bi šlo za družbo,

v kateri bi Hit obdržal kontrolnidelež ali pa bi ta postala le portfeljska naložba? Vprvem primeruprenos Hitovih družb v tujini na eno samo verjetno ne bi bil sporen nitiza lokalne skupnosti - dokler bi Hit ohranil glavno besedo in imel oduspešnega poslovanja tudifinančno korist, družba panebi neposrednoogrožala Hita.Zakon o igrah na srečo sicer zapoveduje, da bi moral Hit za prenospremoženja dobiti soglasje ministrstva zafinance, vendar s tem mendane bi imel težav. Pomembno vprašanje pa je, kaj bi za Hitpomenilaustanovitev oziroma dokapitalizacija družbe v tujini, kjer ne bi imelprevladujočega deleža. Opozoritije treba, da za družbe v tujini neveljajo slovenski zakoni, tako da za vstop strateškega partnerja ne bibilipotrebni ne soglasje mmistrstva in ne spreminjanje slovenskezakonodaje, ki nedržavnim družbam trenutno dopušča največ20-odstotno lastništvo v Hitu. Kdo bi torej dokapitaliziral družbo vtujini in kdo bi tega partnerja izbral?Če zaradi pomanjkanja prostora zanemarimo vprašanja, zakajstrategija z oznako strogo zaupno in zakaj se usmerja na lokalnookolje, karje v nasprotju z dosedanjim delovanjem druzbe, se moramovendarle vprašati naslednje: Strategijaje menda nastajala dve leti, vesta čas pa seje Hit intenzivno (?) pogajal s Harrah's Entertainment.Zakaj, koje bilo že pred časom ravno v Hitu slišati, da si tega partnerjadejansko neželijo?Je kdoHitu vsiljeval partnerja, kije medpogajanjivztrajal pri prevladujočem deležu v družbi, ki bi bila neposrednakonkurenca Hitu? Če mu gaje, se bo takšno početje nadaljevalo tudi vtujini?Politično koristne so tudi populistične izjave o tisočih delničarjev insoudeležbi zaposlenih pri lastnistvu. Ti bi bili do tega sicer upravičeni,vendar zakon, kot rečeno, tega Se ne dopušča, skoraj čudež pa bi bil, čebi bil dojesenskih volitev spremenjen. Zakaj bi se torej nekdo takšnihnapovedi loteval v obdobju, ki temu ni naklonjeno? Morda namigi, ki sose pred časom pojavili vjavnosti, da se v nekaterih podjetjih že zbiradenar za dokapitalizacijo Hita, le niso tako iz trte izviti, kakor se zdi naprvipogled. Z novimi, »všečnimi« solastniki, bolj razpršenimlastništvom m malimi delničarji, kijih najpogosteje zanima le to, kolikogotovine lahko dobijo za svoje delnice, bi nekdo sčasoma veliko lažepridobil nadzor nad Hitom. Ob tem in ob vprašanju, kdo bi bil polegHita še solastnik krovne tuje družbe, ostaja najbolj očitno vprašanje odvseh - kdo se na vsepretege trudi pridobiti nadzor nad Hitom innjegovimi ne malimi prihodki?Če bi nova strategija pripeljala do takšnih lastnikov Hita, ki ne bi bilitoliko omejeni s političnim dogajanjem, ampak bijih zanimalapredvsem boljša konkurenčnost družbe (kije vendarle še vednogospodarski subjekt), bi bilo to za Hit nedvomno dobro. Ob vsehpolitičnih borbah, ki se zadnje čase bijejo na gospodarskem parketu, paje to, realno gledano, malo verjetno.



Medij: Delo
Avtorji: Dodevska Majda
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 23. 04. 2008
Stran: 5