V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) s predlogom po besedah predsednika Kristjana Verbiča nikakor ne morejo biti zadovoljni. "Predlog so pripravili brez kakršnihkoli posvetovanj in ocenjujemo, da gre bolj za politično gesto in dajanje občutka, da pristojni nekaj delajo," je povedal Verbič.

Po mnenju tako Verbiča kot predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajka Stankovića pa ga je ministrstvo pripravilo zato, ker lovi rok 15. marec, ki ga je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) postavilo za odgovor na tožbo razlaščencev zaradi nezmožnosti sprožitve upravnega spora.

Predlog je po Verbičevem mnenju ministrstvo pripravilo tudi v luči nedavne ustavne obtožbe zoper premiera Marjana Šarca, zaradi nedavnih kazenskih ovadb zoper nekdanje člane sveta Banke Slovenije in tudi sprožitve postopka Evropske komisije pred Sodiščem EU v povezavi z zasegom dokumentov Banke Slovenije.

"Vsebinsko je predlog nesprejemljiv, pripravili so ga isti ljudje, ki so sodelovali pri izbrisih, podoben je prejšnjemu," je povzel Verbič. Napovedal je, da ga bodo strokovne službe podrobno preučile, VZMD pa bo v času javne razprave, ki bo trajala do 5. marca, nanj podal tudi pripombe ministrstvu.

To bodo storili tudi v Društvu MDS, kjer jih tako kot v VZMD najbolj motijo določbe glede taks. Kot je pojasnil Stanković, pozdravljajo določbo, da takse ne plačajo združeni razlaščenci, katerih zahtevki ne presegajo 5000 evrov, a menijo, da "se taksa za tožbo ne sme obračunati kot taksa za gospodarski spor".

Stanković je opozoril tudi na to, da prenos pristojnosti na sodišče v Maribor pomeni veliko obremenitev za to sodišče. "Sprašujemo se, ali ima sodišče sploh primerne prostore za veliko število strank in njihove pravne zastopnike ter cenilce, ki bodo soočali argumente," je dodal.

Ob tem je znova izpostavil, da se zdi Društvu MDS najbolj smotrna rešitev oblikovanje odškodninske sheme s postopkom poravnave pred sodišči. Država bi v ta namen izdala 15- ali 20-letne obveznice. V postopku pa bi morali biti nepoučeni vlagatelji višjo stopnjo poplačila kot poučeni, je povzel.

"Glede na večkrat izražene pomisleke, da se za raznimi podjetji in fiduciarnimi računi skrivajo tisti, ki so v prekrških ali so davčni dolžniki, predlagamo, da bi se pred končno poravnavo dejanski imetnik delnic ali obveznic razkril. Pred izplačilom bi podatke preverili ustrezni organi," je orisal.

Povezava: www.sta.si/2601545/mali-delnicarji-o-predlogu-resevanja-spora-o-bancnih-izbrisih-hitenje-zaradi-escp

Medij: STA

Avtor: bdo/kk