Ob tem so spomnili, da so že oktobra na vse operaterje naslovili zunajsodne pozive »k prenehanju uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev« in poskušali »situacijo rešiti po mirni poti«. Uradni odzivi so bili »sorazmerno mlačni«, zato so začeli vlagati tožbe.

Podčrtali so še, da se je od tedaj nanje obrnilo veliko število naročnikov vseh omenjenih operaterjev.

Do odškodnine naj bi imeli sicer pravico vsi naročniki na mobilno in fiksno telefonijo, televizijo ter internet, ki so bili v zadnjih petih letih deležni zvišanja cen. Postopku se lahko pridružijo, ne da bi bili stranka v postopku, to je VZMD. Stroškov zanje torej ne bo. Četudi se lahko vključijo šele v zadnjem koraku, to je pri dvigu odškodnine, ki bo deponirana pri izbranem notarju, si v VZMD želijo, da bi se čim več oškodovancev evidentiralo na njihovi spletni strani, saj bi to dalo dodatno težo primeru, razjasnila bi se tudi slika, koliko jih je in kakšna so oškodovanja, so na novembrski predstavitvi te problematike javnosti navedli v združenju.

Povedali so še, da so se za ukrepanje odločili, potem ko so na pobudo več naročnikov ugotovili, da so si operaterji v svojih splošnih pogodbenih pogojih pridržali pravico, da lahko enostransko spremenijo naročniške pogodbe, vključno s ceno storitve.

Tudi Sodišče EUje po njihovih navedbah že razsodilo, da lahko ponudniki storitev, ki s potrošniki sklepajo vnaprej pripravljene pogodbe, enostransko spreminjajo ceno storitve zgolj pod pogojem, da v pogodbi že vnaprej določijo, kakšni so lahko razlogi za spremembo cen in po kakšni metodologiji se bo cena spreminjala. V Sloveniji se to naj ne bi dogajalo.

V VZMD so prepričani, da so naročniki zato upravičeni do povrnitve razlike med ceno ob sklenitvi naročniške pogodbe in zvišano ceno ter lahko zahtevajo vse preplačane zneske v zadnjih petih letih. Novembra seje govorilo o skupnih odškodninah v višini 200 milijonov evrov.

V Telekomu Slovenije so tedaj vse očitke zavrnili kot neutemeljene.