HPeter Frankl________peter.frank(@)finance.si Vvseh teh letih smo se naposlušali»uglednih« menedžerjev, ki so nanajrazličnejših zborih prodajalilogiko nacionalnega interesa v go-spodarstvu, »uglednih« profesorjev, kot starecimo Jože Mencinger in Franjo Štiblar, kista svarila, kako hudo bo, če bodo tujci kupilislovenska podjetja - kje bosta potem našrazvoj in šolstvo, »uglednih« kulturnikov,ki so pridigali, kaj bo z našim jezikom inkulturo, če tujci pokupijo državno
premo-ženje, »uglednih« športnih delavcev, ki so obsvojih poraznih rezultatih širili strah, kaj bos športom, če bomo prodali državno premo-ženje; da ne govorimo o najbolj eksotičnihIjudeh v državi, »uglednih« politikih, ki soimeli polna usta tega, kakoje vdržavnem go-spodarstvu nujno treba ohranjati slovenskolastniško identiteto. Tu so seveda še »ugle-dni« novinarj i, ki so ves čas pisarili o pomenudomačega lastništva v državnih podjetjih,ki naj bi se privatizirala. Da ne govorimoo »uglednih« pravnikih in pravnicah, ki soprvič dobro zaslužili s pisanjem luknjastihzakonov, in drugič še bolje zaslužili tako, daso »nacionalnim interesentom« svetovali,kako v istih zakonih najti luknje.Vsi ti »ugledneži« so omogočili kastracijonadzornih ustanov, predvsem agencije zatrgvrednostnih papirjev in urada zavarstvokonkurence, in tako trasirali pot novodob-nim tajkunom, da pod mizo in (pre)poceniprivatizirajo državno premoženje. Le redkiso si vvseh teh letih upali izreči, daje takozveličavennacionalniinteresvtejoblikifarsa,da ga bodo tisti, ki bodo netransparentnoin (pre)poceni kupili državna podjetja, prejali slej izdali in da ne bodo davkoplačevalciin mali delničarji tisti, ki bodo imeli kaj odprivatizacije, temveč domačikupcipodjetij,Id bodo namestovseh državljanovpobrali pre-mijo tedaj, ko bodo podjetja prodali naprej,najverjetneje tem istim tujcem, ki bi sejih vskladu z nacionalnimi interesi morali bati. Dragi bralci, boški šroti in preostala prejopisana kompanija so nategnili tako rekočvso državo. Lep primer tega nategaje včerajobjavljena prodaja nekaj manj kot četrtineMercatorja investicijski banki Raiffeisen.Ali je dunajski Raiffeisen Investment AGpravzaprav novo delniško parkirišče BoškaSrota oziroma njegovega Infonda ali paje v ozadju te transakcije kdo drug, reci-mo prek mednarodne investicijske bankeLazard francoski trgovec Carrefour - to vtem kontekstu ni tako pomembno. Da serazumemo: proti Raiffeisnu ali Carrefourjunimamo nič. Zelo sporno paje to, daje bilotreba Mercator pred časom pod ceno in ne-transparentno prodati Pivovarni Laško. Marzato, da bi ga vmes pri(h)vatizirana nacio-nalno-interesentna pivovarna Boška Srotalahko prodala naprej in namesto davkopla-čevalcev pobrala zaslužek? Vse to in vse,kar še bo sledilo, so, kot bi rekel kolumnistMičo Mrkaič, zgolj dejanjav epizodi, kakoopevana slovenska družinska srebrninapostajasrebrninadružineŠrot. • ~. ~, <» t *~~ 3
Medij: Finance
Avtorji: Frankl Peter
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Uredniški komentar
Datum: 06. 06. 2008
Stran: 2