usmeritev vodilnih politi-f čnih skupin Evropske unije oziroma njenega vodstva.•* Opoz.arjajo na nevarnost liberalnega kapitalizma, kisocialno vlogo države z.elo osiromasi in posameznika pre-pusti njegovi ekonomski uspešnosti oz.iroma z.ivljenjski uso-di. Polltične elite evropskih drzav, tudi nase, torej skusajoutirati pot socialnemu kapitaliz.mu in drz.avi poveriti soci-alno uravnovesanje skrbi za ohranjanje osnovne blaginjenjenih državljanov. Tako naj bi drz.ava del ustvarjenegabogastva še naprej odtegovala od ustvarjalcev in ga usmer-jala k raz.ličnim podrocjem zadovoljevanja temeljnih člove-kovih individualnih ter skupnih potreb, kot so z.dravstvenoin socialno varstvo, varstvo otrok, izobraževanje, varnostdrz.avljanov in podobno, da bi se izognili pastem liberalnegakapitaliz.ma. Ta namreč z.anemarja socialno vlogo države,katero drugi, socialni tip kapitalivna bolj ali manj ravsirim poglobi. Obema pa je skupno to, da družbene odnoseiT.risujeta na nepravicni ekonomski neenakosti državljanov.V liberalnem kapitalizmu ima omenjenodejstvo z.a posledico večji obseg social-no in kulturno ogroz.enih drz.avljanov, vsocialnem kapitalivnu pa cevnerno kre-pitev socialne funkcije države. Zato si jeupraviceno z.astaviti vprasanje, alije eko-nomski sistem, ki reproducira nepravičnoekonomsko neenakost, primerna osnovaT.a oblikovanje clovekovega osebnega indružbenega položaja v sodobnih kapita-lističnih skupnostih.Nepravicna ekonomska neenakost na-mrec ustvarja krivične socialne raz.like,te pa je tezje premošcati ali vsaj blažiti s pomočjo državnesocialne skrbi, kot pa bijih bilo, ce bi v družbi veljalo in seupoštevalo nacelo pravične ekonomske neenakosti v prisva-janju rewltatov trz.no priz.nanega dela. Poleg tega nepravi-cna ekonomska neenakost pomeni iz.koriscanje človeka pocloveku, prelivanje ali odtujevanje sadov dela od ene k drugidružbeni skupini, od zaposlenih producentov kapitala kpra-vnim lastnikom kapitala. Takšno izkorisčanje je prisotno priizplačevanju mezd in delitvi dobičkov.Oboje je mogoče preseci v ekonomskem sistemu, ki temeljina postenem plačilu z.a opravljeno delo in pravičnem prisva-janju novoustvarjene vrednosti. Na taksni ekonomski osnovislehernega zaposlenega bi bilo mogoče povsem drugače za-snovati socialno druzheno solidamost w premosčanje razlik,ki nastajajo med Ijudmi zaradi njihovih naravnih sposobnostiin poloT.aja pri delitvi dela. Drz.ava ne bi bila več sredstvoW blažitev krivic nepravične neenakosti, poskrbela bi le zasolidarnost do tistih svojih driavljanov, ki kljub pravičniekonomski delitvi druz.benega bogastva ne bi mogli dostojno Živeti brez ustrez.ne socialne pomoči oziroma družbene so-lidamosti.S tem bi bilo tudi uveljavljeno nacelo, da naj vsakdo živinajprej od svojega dela, v primerih, ko to ni mogoče, pa seod solidarnosti drugega ali vseh. Izkoriscanje bi bilo pre-sez.eno z ekonomsko pravičnostjo, ta pa bi bila dopolnjena z.upravičeno socialno solidamostjo. Dali bi slovo trdosrcnemuliberalnemu kapitalizmu in na videz socutnemu, v resnici paprav tako pohlepnemu in druibenoekonomsko krivicnemusocialnemu kapitalizmu (oba namreč temeljita na nacelihnepravicne ekonomske neenakosti) in bi odprli vrata socia-listicnemu ali ekonomsko pravičnemu kapitaliunu. Ekonomijotrženja bi gradili na socialističnih nacelih ustvarjanja, raz.po-rejanja in prisvajanja rez.ultatov dela. Družbo bi spet posta-vili na noge, delu bi priznali materinstvo, se pravi rojevanjekapitala in tudi pravico, da z njim razpolaga in upravlja.Torej, usmerimo se od liberalnega, socialnega kapitaliz.mavsaj k socialističnemu kapitalizmu, če že imamo tako polnausta clovekovih pravic. Socialni dialog V sedanji evropski in tudi slovenski politikije socialni dia-log domena vseh temeljnih politicnih skupin, najsi bodo le-temalo desno ali levo oziroma nekje v sredini zožene politicnepahljace. Po njihovi logiki naj delo in kapital sama ali v po-vez.avi z državo urejata medsebojne odnose, se pravi zaslužkezaposlenih. Slednji so združeni v sindikatih,ki jih tudi zastopajo v pogajanjih z delo-dajalci, bodisi da so to lastniki v zasebnemsektorju ali pa drž.ava. To dejstvo pokaz.e,kako državljani slovenske kapitalističnedružbe razpadejo na dve veliki skupini: nadelavce vseh vrst izobrazbe oziroma pokli-cev in na kapitaliste, ob teh dveh skupinahpa so se kmetje in individualni obrtniki, kisi tako kot prvi služijo kruh zgolj s svojimdelom. Prvim pripada plača, drugim papoleg nje ali nagrade še dobički oziromapravica do raz.polaganja z novoustvarjenovrednostjo. Na podlagi delnic si izplacujejo tudi dividende.Med z.aposlenimi delavci je malo delnicarjev in se te takoimenovane male delničarje povsod izrivajo na rob poslov-nega dogajanja."yfco naši kapitalistični wkonodaji, ki ni nobena izjema,f~naj bi delodajalci in delojemalci urejali medsebojneM- odnose s sporazumevanjem in seveda pogodbami,kolektivnimi in z vsakim z.aposlenim posebej. V kolektivnihpogodbah naj bi nastopali kot podpisniki sindikati in zdru-Ženje delodajalcev oziroma za državne uslužbence država, vkonkretnih pogodbah pa zaposleni kot posamezniki in njihovdelodajalec, največkrat menedz.er v imenu enega ali več last-nikov podjetja. Dejstvoje, daje vse več tehpogodb sklenjenihw določen čas, kar nacenja predvsem varnost in prihodnostmnožice zaposlenih ter iskalcev dela.Kolektivni dogovori o plačah zaposlenih so seveda ves časv večjem ali manjsem sozvočju oziroma neravnovesju s soci-alno-ekonomsko stvamostjo. Taje dinamicna, spreminjajoča.Če se z njo življenjski položaj zaposlenih slabsa, zahtevajo Demokracija v občinahr U~vebaje preučiti le nekaj občinski statutov, pa si ze lah-» ko ustvarimo dokaj jasno podobo o občinski samoupra--S- vi. Zgosčena je v obcinskih svetih. Ljudje neposrednone odlocajo skoraj o nicemer, okmjene pa so tudi možnostisodelovanja v procesih odlocanja. V občinah s krajevnimiskupnostmi se delujejo z.bori krajanov in sveti, v drugih pajih v praksi skoraj ni vec, ceprav so v njihovih statutih senavedene kot oblike obvescanja in posvetovanja z občani.Redki so župani, ki na tak nacin se ohranjajo stike s krajanipo naseljih, jim podajajo obvestila o uresničevanju letnihplanov, razvojnih načrtov, sprejemajo njihova mnenja, oce-ne, prisluhnejo njihovim pobudam, opoz.orilom, z.ahtevam inpodobno. Vsa lokalna samouprava se torej v glavnem doga-ja v predstavniškem telesu obcine, v obcinskem svetu, ki gasestavljajo svetniki raz.lic.nih strank ali civilnih skupin, ki sodobile z.ahtevano stevilo volilnih glasov 7.0. vstop v omenjeni sindikati dolocene korekture plač, se pravi, pogovore z. delo-dajalci. Temu pravim.o soclalni dialog med delom in kapita-lom ali delavski boj za višje plače ali zaradi poslabsanja nji-hovega standarda alipa zato, da bi rast druz.ben.ega bogastvaobčutili tudi oni, nepa le lastniki in upravitelji proizvodnih instoritvenih sistemov, torej podjetij in ustanov. Ker gre v kapi-talistični druzbeni ureditvi za nasprotujoče si interese dela inkapitala, saj je za slednjega delo zgolj strosek, so ponavadipogajanja med obema skupinama izredno težka in trda. Takomorajo sindikati zahteve zaposlenih večkrat reševati tudi sstavkami inpoulicnmd demonstracijami. V Sloveniji se taksennastop sindikalno organiziranega delavstva že dokaj pogostodogaja ali vsaj napoveduje, kar seveda postavlja pod vpra-šaj socialni dialog kot instrument ure-janja odnosov med delom in kapitalom,še posebej, ce na kapital gledamo boljsodobno, če z njim poimenujemo tudiznanje, usposobljenost, ne pa le njegovesnovne oblike obstoja, sredstva dela indelovno silo. Pravzaprav je prav znanjezaposlenih tisto, ki vedno odločilnejeprispeva k novoustvarjeni vrednosti, knastanku dobička. Tega pa v največjimeri pospravijo v žep lastniki in njihoviupravitelji. Tako si v procesih dela pri-lasčajo T.nanje kot obliko kapitala, sajnjegove lastnike obravnavajo in placu-jejo zgolj kot delovno silo. Iz.korisčani,ki niso deležni sadov svojega duhovnegakapitala ali presežnega dela, se morajotorej nenehno bojevati z.a zaslužke, kijim omogocajo bodisi prezivetje ali pačloveka dostojno iivljenje, upostevajočseveda pri tem zahtevnosl svojega dela.Lastnikom in menedžerjem ouroma zaposlenim po posebnihpogodbah ni treba odhajati na ulice in sramotno je, da je vtak položaj potisnjena večina delavcev. Socialni dialogje leblaSja oblika m podoba sprevrnjenih ekonomskih družbenihrazmerij, ki jih seveda Sciti in ohranja kapitalisticna zako-nodaja. Treba bi ga bilo preseči z. odpravo razmerja delo-kapital, z integracijo obojega v asociacijo svobodnih, enako-pravnih proiz.vajalcev blaga in storitev, katerih zaslužki bibili plod druz.beno priznanega dela, ne pa posledica lastninenad proiz.vajalnimi sredstvi. Socialni dialog meddelom in ka-pitalom bi morali preseči s skupsčinskim načinom odločanjao temeljnih izhodiscih ustvarjanja, delitve in razporejanjadohodka na Slovenskem, saj gre za ekonomijo drz.avljanovSlovenije in torej za njihovo blaginjo in prihodnost, sevedaob povsem drugačni poslanski sestavi skupscine, se pravi,ob delegatski navzocnosti ekonomsko svobodnih osnovnihcelic dela. organ lokalne samouprave. V občinah kot temeljnih skupno-stih lokalne samouprave je torej odločanje o vseh vitalnihvprasanjih zivljenja njenih prebivalcev prepuščeno občinskimsvetnikom. Oni so oblast v občini, krajani pa osnovni virnjene materialne zasnove. Iz prilivov zaposlenih se obliku-je pretežni del obcinskega proračuna, o katerem pa nimajostatutarne pravice odločanja. Sez.nan.jeni niso niti s potekomtrosenja sredstev.Prav tako prebivalci obcine ne sodelujejo v pripravahobčinskih razvojnih načrtov, se pravi, srednjeročnihin dolgoročnih planov razvoja. Mimo njih poteka tudiodločanje o simbolih občine ali občinskih priznanjih in po-imenovanjih. Vse toje tudi domena občinskih svetnikov. Ob-činska lokalna samoupravaje zožena natako imenovano predstavnisko demokra-cijo. Ob tej je Ijudem dana le možnostrabe raznih oblik civilne iniciative, kotso pobuda za referendum, oblikovanjeskupin 7.0. zaščito svojega interesa, zbi-ranje podpisov alijavna anketa o nečemin podobno. Kratko malo, krajani občinso izločeni iz procesa odločanja o svojisedanjosti in prihodnosti. Vanj so vklju-čeni zgolj ob volitvah. Takrat nastopijokot subjekt demokracije, nakar so spetpotisnjeni v njen objekt, saj v imenu njihprevzamejo vso odgovornost za njihovousodo izvoljeni organi lokalne samo-uprave, se pravi obcinski sveti s svojimikomisijami in odbori ter županstva. Vobčinah je torej navzoč tip samoupravebrez odločujoce vloge njenih volivcev.Neposredna demokracija je v procesihodločanja zožena na oblike obvesčanjain razpravljanja. Izvoljene oblasti ne zavezuje nobena statu-tarna norma k temu, da bi o pomembnih življenjskih vpraša-njih m o nadaljnjem razvoju morali odločiti volivci oziromakrajani neposredno, raz.en, recimo, o mejah občine. Vsefazeodlocanja so v njeni domeni, odpobude, osnutka do predlogain odločitve o necem. Akti, odloki, nacrti, plani, programi,projekti in podobno so v celoten procesu nastajanja skoraj iz-ključna zadeva svetnikov in županstva, saj gre taksno gradivozelo redko v razpravo občanom. Vendar tudi to je le zunanjividez predstavniske demokracije, saj v resnici svetniki nasto-pajo strankarsko. Odločitve v občinskem svetu so torej mocnopogojene in odvisne od porazdelitve svetnikov na vladajočo innevladajoco skupino. Vladajoča skupina ali koalicijaje v ob-činah v resnici tudi oblast. Zalostno, a vendarle resnično. Ave se, da ne more biti lokalne samouprave, ce v njej ni razviteneposredne demokracije. Šele ta omogoca Ijudem aktivno so-delovanje v procesih odlocanja, se pravi, soodločanje ali padejansko tudi odločanje o zadevah, pri katerih gre za njihovenajvitalnejše življenjske potrebe m duhovne vrednote oziro-ma interese. Zbori obcanov, zbori krajanov, krajevni sveti,skupscine krajevnih skupnosti in skupščine volivcev so tisteoblike neposredne demokracije, ki bijih morali vmiti v sistemlokalne samouprave in v skladu s tem tudi radikalno prenovitiobcinske statute. Oblast pripada Ijudstvu in se ne more iz-črpati s tem, da gre to Ijudstvo na volitve. Oblast cloveka po-meni možnost njegove trajne, aktivne navzočnosti v procesihodločanja, bodisi da o necem soodloča ali pa dokončno od-loci. In lokalno samoupravo v nasih občinah bi morali graditina izkusnjah Ijudske oziroma samoupravne demokracije. Zanjeno vnovicno uveljavitev politične skupine in razne civilneiniciative nikakor ne bi smele biti prepreka, prej bogastvo, čebi se seveda vsaka od njih zavedela, da mora oblast oziromaodločanje o temeljnih vprasanjih življenja in razvoja ostati vrokah občanov, subjektov lokalne samouprave. Franci Sali

Medij: Svobodna misel
Avtorji: Šali Franci
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 11. 04. 2008
Stran: 12