v Se do pred kratkim smo imeli močan siv delničarski trg, kjer so se najbolj intenzivno, potihem in nepregledno delale koncentracije lastništva družb, ki niso kotirale na borzi. Sivi trg že umira, ugotavljajo borzniki, ki ga najbolj poznajo. Svojo tranzicijsko vlogoje izpolnil, menijo. Paje res? Ni videti, saj so bile državne neprivatizirane (finančne) družbe bolj dobičkonosne kot največja poslovna skupina Mercator. Daje borza pomembna, so borzniki ugotavljali že maja 2001 na finančno-borzni konferendvPortorožu.
Takratjimje mladi ekonomist Peter Groznik predstavil analizo, s katero je dokazal, da uvrstitev podjetij v eno izmed kotacij Ijubljanske borze ugodno učinkuje na gibanje delnice teh podjetij. Polegvrednosti delnicje izpostavil tudi manjšo volatilnost, manj ši trgovalni razpon ter večjo in enakomernejšo obveščenostvlagateljev. Groznikje takrat ugotovil še, da tudi vlagatelji ugodno ocenjujejo uvrstitev delnic na borzo. Svoje predavanjeje končal zbesedami: »Bolje majhna in nelikvidnaborzakot dobro razvit sivi trg.« Načeloma res. Borzaje danes nekoliko prenovljena, čakajo povezovanje s tujimi borzami, predvidoma že prihodnje leto. Letos smo dočakali celo kotacijo dveh izmed najdlje napovedovanih delnic, Autocommercea in Telekoma. S prvimi se je v prvih dneh mešetarilo kot le kaj, druge podžigajo morda celo previsoka pričakovanja o prodaji oziroma povezavi s kakšnim tujim velikanom. Kaj je torej bolje? Za male delničarje, ki nimajo toliko časa, da bi preverjali, kaj se v resnici dogaja v družbah, ki niti nimajo dostopa do njih, kaj šele do dobro poučenih igralcev, ki krojijo cene delnic na,sivem trgu, borza. Zavečino malih delničarjevpa pravzaprav ni primema niti ta. Zanje so vzajemni skladi, kjervečjavlagateljska znanja in trud niso v ospredju. Tudi nekaj družb, ki kotirajo celo vborzni kotacijije namreč vse prej kot transparentnih. Mednje recimo štejemo informacijsko skopo Pivovarno Laško, ki s svojim odnosom kaže, dajije za neposvečene lastnike kaj malo mar. Kaj malo so mali lastniki mar tudi državi. Vsem vladam doslej, da ne bo pomote. Mimo so opazovale tiho koncentracij o (verjetno tudi prepoceni) lastništva družb, m to ne le neborznih. Je katera od vlad, ki ne nazadnje izbira tudi nadzornika trga, naredila kaj konkretnega, da bi preprečila parkirišča? Je kdo pozval Bavčarja, naj objavi prevzemno ponudbo za Drogo? V Delu sta prijateljska Srot in Rutar že pred tedni presegla prevzemni prag, pa o objavi prevzemne ponudbe ni sledu. V vse to, dokumentacije je še tone, so vpletene »eminentne« borzne družbe. Sivi trgje še zelo živ. • ~§!vitrgj@Gb prijainl pomočs državs;, kljvb manjšem» prometv, pri nas zelo žlv.
Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 29. 11. 2006
Stran: 2
