pa soizraziti tudi posegi v okolje;premog se draži, problematičenpa je tudi zaradi izpustovogljikovega dioksida; jedrskaelektrarna je dokaj mikavna,vendar pa je poseg v prostor zelovelik.»Teh nevarnosti in težav prizemeljskem plinu ni, čas zauresničitev naložbeje kratek,vrednost naložbe je nižja kotdruge, tudi poseg v prostor jemanjši, manjše so tudi težave zogljikovim dioksidom. Je papotem proizvodna cena energijevišja kot pri drugih načinihproizvodnje električne energije.Vendar pa se moramo vprašati,koliko energije bomo vprihodnjih desetih ali 20 letihpotrebovali, koliko je bomo lahko takrat uvažali in koliko jebomo morali proizvajati sami.Ko bomo odgovorili na tovprašanje, bomo morali vedeti,kako, iz česa jo bomoproizvajali,« poudarja glavnidirektor Geoplina.»Če bomo omrežje, ki gagradimo, dopolnili z Južnimtokom, bo to Sloveniji omogočilopretvorbo zemeljskega plina velektrično energijo precej boljkot zdaj. Projekt gradnjeprenosnega plinovoda, kipoteka,je potreben za preskrboslovenskega trga. Cevi, ki jih bomo položili, bomo lahkouporabljali v prihodnjih 30 inveč letih, tako da bo Slovenija iztega zornega kota preskrbljena.Tudi v prihodnje bomo vlagalivse napore v zagotavljanjeoptimalnih nabavnih virov in stem našim odjemalcemomogočali konkurenčnodelovanje s stališča ceneenergenta, ki ga tržimo. Če bostroka ugotovila, da je treba vSloveniji proizvajati električnoenergijo iz zemeljskega plina, boto omogočeno,« je prepričanStana.Tudi Nabucco še ni »out«In končno, kaj bi zaresppmenila gradnjajužnega tokaza evropski projekt Nabucco, kinaj bi do evropskih porabnikovpripeljal plin iz Kaspijskega MAJDA DODEVSKAMeddržavni sporazum medRusijo in Slovenijo, ki bopodlaga za konkretnejšegospodarsko sodelovanjeslovenskih in ruskih energetskihpodjetij pri gradnji plinovoda'Južni tok, naj bi podpisali kmalu,kot je prejšnji teden zatrdilslovenski minister zagospodarstvo Andrej Vizjak žedo 15. julija. Čeprav podpisa nebo v prihodnjih dneh, pa so naslovenski in tudi ruski strani»optinustičm« in verjamejo, dase bo podpis o gradnji zgodil še topoletje.' Zakaj tolikšen optimizem?Predvsem zato, ker naj bi bilo poVizjakovih besedah v zadnjihpogovorih med ruskimi inslovenskimi predstavniki»zaznati pozitivno razumevanje bazena? Ali gre za sistema, kilahko soobstajata, ali gre zadelovanje po načelu, »kdor prejpride, prej meljetZgraditi bo treba poti, pokaterih bo ta plin prihajal vEvropo. Nahajališčje tudi dovolj,dovolj prostora bo tudi za vseplinovode, vendar ne za vsehkrati. V krajšem času sta siplinovoda gotovo tekmeca,vendar pa je v daljšem časuvsekakor dovolj prostora za oba.Je pa res, da ima tisti, ki seuresniči prvi; v primerjavi zdnigimi določene prednosti,« jekončal sogovornik. stališč in pogledov obeh strani«.Slovenski predstavniki soprejšnji teden v Rusijo poslalipripombe k dokumentu - kot sopojasnili na nuiustrstvu zagospodarstvo in v Gazpromu, sezadnja dogovarjanja nanašajopredvsem na uskladitevprojektas slovensko in evropskozakonodajo. Pobesedahministra Vizjaka so države, vkaterih poteka predvidena trasaJužnega toka, podpisovalerazlične mednarodnemeddržavne sporazume,Slovenija pa se zavzema zapreglednost projekta poslovenski zakonodaji insmernicah EU.Gradila birusko-slovenska družbaPlinovod Južni tok, ki naj bi Evropo vsako leto preskrbel s 30 milijardami kubičnih metrovzemeljskega plina, po Slovenijipa bi v Italijo transportiralpribližno osem milijardkubičnih metrov plina, bo vSloveniji najverjetneje gradilaskupna rusko-slovenska družba,so pojasnili v Gazpromu in tudina ministrstvu za gospodarstvo.Na zadnjem še dodajajo, da »jepredvideno, da bo investitordružba s sedežem v Sloveniji zmočno udeležbo konzorcijaslovenskih podjetij«. Država kotlastnik pri tej naložbi ne bosodelovala, saj, kot pravi AndrejVizjak, za to ni potrebe, ker gre leza podjetniškopobudo. »Lastnikinfrastrukture bo vsekakorinvestitor, upravljavec pa poslovenski zakonodaji pravnaoseba, ki ji bo dodeljenakoncesija za opravljanjedejavnosti prenosa zemeljskegaplina.« »Vloga države je v tem, dapodpiše meddržavni sporazum,če spozna njegove prednosti. Tabi določil tudi izhodišča, skaterimibi dali možnostslovenskim izvajalcem inpodizvajalcem, da bi lahkosodelovali pri tem projektu.Mislim, da bi država s temopravila svoje poslanstvo, natoso na vrsti podjetja, ki bi ta poseluresničila,« se je z Vizjakovimmnenjem strinjalglavni direktorGeoplina Alojz Stana.Bo Južni tokzgrajen leta 2013?Podpisan meddržavnisporazum je tako šele prvi korakpri uresničevanju projekta, kinaj bi Evropi in Slovenijizagotovil varnejšo inzanesljivejšo preskrbo zzemeljskim plinom. "Projektima več faz - najprej je trebanarediti študijo izvedljivosti inštudijo ekonomskeupravičenosti, zadostiti pa jetreba tudi vsem zakonskimzahtevam. Vzporedno bodopotekali tudi poslovnipogovori," ]'e pojasnil AlojzStana. V kolikšnem času popodpisu sporazuma z Rusijo palahko pričakujemo začetekgradnje plinovoda? Vjavnosti je ze dlje casa znano,da naj bi bil plinovod končan doleta 2013, tudi na ministrstvu zagospodarstvo predvidevajo, danaj bi se mogoči investitor zagradnjo odločil v enem do dvehletih. Stana je nekolikoprevidnejši - uresničitevtakšnega projekta je povezana sštevilnimi zakonskimizahtevami, pridobiti pa je trebaštevilna dovoljenja. Če bi se pritem zapletalo, bi lahko dozačetka gradnje preteklo tri alipet let - vendar je to zgornjameja, še dodaja sogovornik.Vlada bo v tem času plinovodmorala umestiti še v ustrezneprostorske načrte, vendar pa pogovori o projektu še niso takodaleč, da bi bilo že natančnodoločeno, kje bo potekalanjegova trasa, poudarja Stana.»0bstajajo pa določenaznamenja. Najverjetnejšakombinacija je vhod namadžarski meji in potem pojužni strani našega plinovoda doItalije. Lahko se tudi šespremeni, natančne vstopnetočke pa tudi še niso določene,«je pojasnil sogovornik.Vrednost naložbe:od polovice domilijarde evrovPo nekaterih ocenahministrstva za gospodarstvo najbi se vrednost naložbe naslovenskem ozemlju gibala od500 milijoni do milijarde evrov.Natančne vrednosti gradnjeplinovoda skozi slovenskoozemlje Stana ni razkril, vendarpoudarja, da Geoplin ne bi imeltežav s financiranjem projekta.Za lažje razumevanje je ponudilprimerjavo: vrednost gradnjeplinovoda, ki ga pri nas gradiGeoplinova hčerinska družbaGeoplin plinovodi, je z vsemifazami projekta (vse ne bodouresničene hkrati, temvečpostopoma, odvisno od potreb)ocenjen na približno 700milijonov evrov. GradnjaJužnega toka bi presegla tovrednost - tudi zaradipoznejšega datuma gradnje,dražjih storitev in materiala -,vendar pa Geoplin oziroma slovenski konzorcij menda ne biimel težav s financami priprojektu. Tudi na vprašanje,kolikšna naj bi bila finančnaudeležba posameznihpartnerjev, Stana ni ponudilkonkretnega odgovora, vendarje poudaril, da želi Geoplin prilastništvu in upravljanju najtienakopraven odnos inravnotežje med vsemi interesi.»Da bo zadoščeno večiniinteresov - to bo določala pogodba med partnerji. Doklerpa meddržavni sporazum nipodpisan, ne moremo ničesarkonkretizirati.«Infrastruktura pri projektuJužni tok ne bo igrala pomembnevloge, saj je stara že več kot 30 let,njene zmogljivosti pa so nadoločenih mestih že izkoriščene.Po besedah glavnega direktorjaGeoplina »tako tudi odločitev otem, da zgradimo vzporednohrbtenico, ni bila pogojena le s poslovno priložnostjo, temvečpredvsem s potrebo pozagotavljanju energetske rastiporabnikom v slovenskempostom in tudi z mogočo gradnjovečjih energetskihtermoobjektov za proizvodnjoelektrične energije. V sistemu, kiga imamo, to ni bilo mogočezaradi omejitev prenosnegaomrežja.«Plinjelahkotudi vir elektrikePri vsej zgodbi je zelopomembna zemljepisna lega Slovenije na križiščutransportnih poti, ki ponuja pomnenju Vizjaka in Staneedinstvene možnosti za razvoj. Vprihodnosti se namrečnapoveduje izrazit dvig rabeenergentov zaradi večje porabeplina v razvijajočih se državah (vgospodinjsfrvih in industriji), patudi zato, ker poraba vrazvitejših državah konstantnonarašča. Tudi zato, ker je odfosilnih goriv plin najcenejši inekološko najmanj sporen. Obvsem se ponuja tudi možnostpretvorbe plina v električnoenergijo, katere poraba se » ALEKSEJ MlLLER, PRVl MOŽ GAZPROMA 1Dogovor s Slovenijo pred podpisomRavno v času, ko smo pripravljali našo temo, je v ruskem tedniku Itogi izšel velik intervju s predsednikomuprave mskega Gazproma Aleksejem Millerjem, v katerem je ta potrdil, da je dogovor s Slovenijo gledeplinovoda Južni tok sldenjen. Objavljamo najzanimivejši izsek tega pogovora.GOSPOD MlLLER, KAKO BOMO REŠILI ZADEVO Z UKRAJINO?Od l. januarja 2009 naprej bo plin iz ruske Srednje Azije mogoče kupiti le še po srednjeevropskih cenah,kar pomeni, da se bo plin podražil tudi za naše ukrajinske partnerje.MENDA NAJ Bl BILA TA CENA 400 DOLARJEV ZA TISOČ KUBIČNIH METROV NAMESTO DOSEDANJIH 170 DOIARJEV.Težko bi vam povedal končno številko, odvisna je od kazalnikovz evropskega trga, jasno pa je, da bopodražitev precejšnja.KlJEV V ODGOVOR ŽE NAPOVEDUJE ZVIŠANJE CEN ZA PRETOK RUSKEGA PLINA NA ZAHOD ČEZ UKRAJINO.Se strinjamo. Tudi cene za transport plina morajo doseči srednj6evropsko raven, čeprav morajo mojikolegi razumeti naslednje: v tem primeru bo tudi transport turkmenskega plina za Ukrajino, kije speljančez rusko ozemlje, bistveno dražji. Kako pa naj bi bilo sicer? Zrcalna slika pač. In vprašanje je, za koga bopodražitev transporta ugodnejša.ALEKSEJ BORISOVIČ, KOT PRITIČE PRAVIM HEROJEM: MORDA BOSTE MORALl OBITI BRATSKO UKRAJINO, DA NE BlIZZIVALI NOVIH KONFLIKTOV.Že zdavnaj smo začeli govoriti o razvejitvi pod za dobavo ruskega plina v Evropo. V tem pogledu interesiGazproma v celoti sovpadajo z interesi držav Evropske unije. Za zdaj pa več kot 80 odstotkov našega plinapotuje na staro celino čez en sam izvozni koridor.TOREJ MORAMO IZKLESATI DRUGO OKNO V EVROPO.Še bolje pa takoj več oken. Zato tudi uresničujemo projekta dveh tokov - Južnega in Sevemega. Vkratkem bo podpisan meddržavni dogovor s Slovenijo, z Avstrijo pa smo se sporazumeli.N0, TEŽAVE VSEENO SO. V GLAVNEM S SEVERNIM TOKOM.Vprašanja, ki nastajajo, nis&ekonomske ali ekološke narave. So le politične igre pod krinko leporečjaovarstvu narave. Podmorski plinovodi se v svetu že zelo dolgo uporabljajo, Sevemo morje je z njimiprepredeno p6 dolgem in počez. Mi, seveda, upoštevamo vse ekološke parametre, ne smete pa pozabiti,da obstaja konvendja o mednarodnem morskem pravu, kjer so natančno razrešene vse spome točke.Zato nam nobena od sosednjih držav ne more preprečiti gradnje podmorskih plinovodov. 0 tem se znanii ni mogoče pogajati.D.K. Z RUSIjO SODELUJEMO 30 LETGazprom se žgradn}? Južnega toka s Slovenijo ne bi šele seznanjal,z našodržavoga veže več kot 30-letno sodelovanje. Geoplinnamrečuvaža ruski zemeljski plin že od leta 1978, z Gazpromom pa imaslderijeno pogodbo, kji velja do leta 2017. V Slovenijo je bHo dokonca leta 2007 uvoženih devet milijard kubičnih metrovzemelj'skega plina, samd lani 0,59 milijarde kubičnih metrov. Sicerpa sta leta 1991 Gazprom in slovenska Kovinotehna (15-odstotnidelež) ustanovila skupno družbo Tagdem, ki se ukvarja zoblikovanjem in gradnjo objektov za plinsko industrijo. ISTRABENZ POSGL ZANIMA {Da bi pri projektu želeli sodelovati, so potrdili v Istrabenzu.Svetovalec predsednika uprave Istrabenza Matjaž Janežič jepojasnil, da spremljajo v Istrabenzu vse projekte s področjaenergetike in energetske preskrbe, konkretno pa se o sodelovanju šeniso pogovarjali. »Če bo ta projekt uresničen, skupino Istrabenzvsekakor zanima sodelovanje pri njem, vendar sta oblika in globinasodelovanja odvisni od poslovnega modela za vodenje projekta.Možnosti vidimo predvsem pri združevanju znanja in v povezavahtega projekta z drugimi energetskimi projekti,« je povedal Janežič.Na vprašanje, kje vidi največje prednosti m morebitne slabostitakšnega plinovoda pri nas, je Janežič odgovoril, da bo največjatežava projekta njegovo umeščanje v prostor, torej izdelava ustreznedokumentacije, ki bo za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj napodlagi na novo izdelanega državnega lokacijskega načrta. Ker jeJužni tok v temelju tranzitni plinovod, namenjen preskrbipredvsem severne Italije, bodo po Janežičevem mnenju razvidnešele, ko bo znan poslovni model za izpeljavo tega projekta in to, alibo mogoč odjem zemeljskega plina tudi za potrebe Slovenije. »Gledena to, da družba Geoplin plinovodi že gradi plinovodno hrbtenico zapreskrbo slovenskih porabnikov z zemeljskim plinom, bi bila ena odprednosti mogoča sinergija med tema dvema projektoma. Drugoprednost vidimo v možnosti preskrbe z zemeljskim plinom za večjoplinsko-parno elektrarno. Tretja prednost bi bil pozitivnimakroekonomski učinek, če bi bili v uresničitev projekta vključenislovenski gospodarski subjekti,« je prepričan Janežič. PETROL ČAKA ZA VABILOČeprav na mimstrstvu zagotavljajo, da bo pri Južnem tokusodeloval konzorcij slovenskih podjetij in je slišati, da naj bi priprojektu želel sodelovati tudi Petrol, v tej družbi ne želijo dajatinobenih konkretnih odgovorov na vprašanja, ali se vidijo kotpartner pri gradnji oziroma pozneje pri upravljanju objektov.Skopo so odgovorili le, da je Južni tok državni projekt. »Če bo Petrolpovabljen k sodelovanju pri uresničitvi omenjenega projekta, bogotovo natančno proučil vse pogoje poslovnega sodelovanja in natej podlagi sprejel odločitve o nadaljnjih korakih,« so še sporočili izPetrola. GEOPLIN IN GEOPLIN PLINOVODIGeoplin plinovodi, ki je v stoodstotni lasti Geoplina, ima v lasti inupravljanju 970 kilometrovplinovodnegaomrežja, lani paje prodalskoraj 1,2 milijarde kubičmh metrov zemeljskega plina, 96odstotkov tega na domačem trgu. Geoplin nabavi največzemeljskega plina v Rusiji in Alžiriji, nekoliko manj pa v državahEvropske unije.

Medij: Delo - FT
Avtorji: D. K.,Dodevska Majda
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 07. 07. 2008
Stran: 6