Pogovor s predsednikom podružnice KNG v Pinusu Marjanom Svenškom »Delo v nasem podjetju je tako kot v vsej kemijski industriji zahtevno in naporno. Za človeka, ki ne bi upošteval vseh navodil ter ukrepov na področju zdravja in varnosti pri delu, pa bi lahko bilo tudi skodljivo,« pravi predsednik podružnice sindikata KNG v tovarni Pinus v Račah pri Mariboru Marjan Svensek. »Veste, po domače delavci pravimo, da ves dan delamo s strupi, čeprav si brez naših izdelkov dandanes ni več moč predstavljati kmetijske proizvodnje in pridelave hrane.« Pinus, ki že več kot pol stoletja sodeluje z nemškim podjetjem Ba/er, je največji proizvajalec fitofarmacevtskih sredstev ter drugih sredstev za
varstvo rastlin pri nas. Vlaganja v lastni razvoj ter iskanje vedno novih in boljsih rešitev so Pinusu omogočila širitev palete izdelkov. Leta 1988 je bila zgrajena prva enota za kemijsko sintezo, leta 2000 pa je Pinus začel s poskusi ekstrakcije naravnih substanc, antioksidantov in naravnih barvil iz rastlin. Proizvodnja se je hitro širila in v ta namen je Pinus postavil proizvodnjo v Markovcih pri Ptuju, kateri je sledila ustanovitev podjetja Vitiva. Po osamosvojitvi Slovenije se je Pinus lastninsko preoblikoval. Delnice v javni prodaji je kupilo podjetje Arkada I., ki je kasneje svoj lastniski delež še povečalo. V letu 2006 so se delnice malih delničarjev prenesle na Aktivo Invest, s čimer je ta družba postala stoodstotna lastnica podjetja. V začetku leta 2007 je Aktiva Invest Pinus prodala podjetju Ipoga iz Ljubljane. Plače bi lahko bile višje »Kljub temu, da je delo naporno, so plače zaposlenih, zlasti v proizvodnji, premajhne,« pravi Svensek. Sam dela kot skladiščnik, po poklicu pa je strojni tehnik. »Res pa je, to moram reči, da vodstvo podjetja spoštuje kolektivno pogodbo. Zaposleni v Pinusu prejemamo plače po kolektivni pogodbi, vendar pa so plače v celotni kemijski industriji prenizke.« »Če ne bi prejemali še dodatka za težko delo, bi delavci v naši panogi bolj tanko piskali,« opozarja Svenšek. »Regres za malico prejemamo v gotovini v višini 1300 tolarjev. Za ta denar lahko v našem kraju dobis dobro malico. Podjetje zaposlenim vrača tudi stroške prevoza na delo in z dela, vsako leto pa dobimo tudi regres za letni dopusu »Ker poteka delo v proizvodnji škropiv in zasčitnih sredstev v zelo zahtevnih pogojih, imajo delavci v proizvodnji tri odmore. V delovnem času, ki traja od 6. do 14. ure, traja prvi odmor od 7.35 do 8.05 ure, odmor za malico od 9.25 do 10. ure in tretji odmorod 11.35do 11.55ure.Takoselahkodelavci, ki morajo ves čas delati z zašcitnimi maskami, vsaj malo nadihajo svežega zraka.« »V prostorih za odmor so avtomati, na katerih si lahko delavci kupijo kavo in osvežilne pijače,« pravi predsednik podružnice sindikata KNG. »V sindikatu pa menimo, da bi lahko podjetje delavcem zagotovilo poleg tega še kakšne brezplačne napitke: denimo pol litra mleka ali jogurt. Verjemite, da pod masko ni lahko delati.« Sindikat se zavzema za brezplačen napitek Po Svenškovih besedah Pinus finančno ne bi obubožal, če bi delavcem brezplačno zagotovil zdravilne napitke. »Naše podjetje že od nekdaj posluje z dobičkom. Mnogi delavci, ki so sedaj pred upokojitvijo, so v njem zaposleni že od svojega sestnajstega leta. Nobeden od njih ne pomni, da bi imel Pinus kadarkoli izgubo. Podjetje je vedno ustvarjalo dobičke. K temu so veliko prispevali vodilni v podjetju, veliko pa tudi delavci. Najbolj dragoceno pa je, da so bili in smo v podjetju vsi zaposleni, od direktorja do zadnjega delavca, vedno složni. V tovarni delamo predvsem domačini iz Rač, Cirkovcev, Šikol, Marjete, Pragerskega, Maribora in drugih okoliških krajev, ki znamo drzati skupaj in se v tovarni nismo nikoli kregali. Moderno se temu reče, da je bil socialni dialog v našem podjetju že od nekdaj dobro razvit, takšen pa je tudi danes.« Zaradi težkih pogojev dela so si delavci v Pinusu s pomočjo sindikata, kot pravi Svenšek, izborili tudi nekatere dodatne pravice. Tako denimo sindikat ob pomoči vodstva podjetja trikrat na leto za vse zaposlene organizira piknik oziroma druzabno srečanje. Prvič se zaposleni zberejo na pikniku ob koncu sezone konec junija, drugič jeseni na »kostanjevem pikniku« in tretjič na družabnem srecanju ob koncu koledarskega leta. Poleg tega pa podjetje enkrat letno za zaposlene organizira ekskurzijo povezano z izletom. Težave sezonskih delavcev »Največji problem pa je, da smo delavci zelo obremenjeni. V sezoni nam že leta in leta pomagajo sezonski delavci, ki so zaposleni za dolocen čas. Letos je delalo pri nas 35 delavcev za določen čas in devet študentov,« pravi Svenšek. »Ne zdi se mi prav, da podjetje zaposluje delavce samo za določen čas. Večina teh delavcev je prikrajšanih za letni dopust in regres. Letos jih je od 35 dopust dobilo le šest. Boljše bi bilo, če bi doloceno število delavcev redno zaposlili. Tako pa morajo delavci, ki bi radi delali in znajo delati, na borzo, redno zaposleni pa moramo delati nadure. Poleg tega pa sezonske delavce vse težje dobimo, saj si vsi želijo najti redno delo. Zato moramo sezonske delavce vedno znova usposobiti za delo. Ta problem bomo morali nekako rešiti.« Kako pa sindikat sodeluje z upravo! »Ko je Pinus pred kratkim prevzel novi lastnik, je nastavil novega predsednika uprave. To dolžnost je prevzel Andrej Andoljšek. Z njim sem se že sestal in se dogovoril za sodelovanje. Novo vodstvo podjetja je že organiziralo dan odprtih vrat. Na ta dan so si tovarno lahko ogledali vsi zainteresirani. Med njimi je bilo veliko svojcev zaposlenih. Za zaposlene in njihove svojce je podjetje pripravilo tudi družabno srečanje, Dan odprtih vrat smo imeli tokrat prvič, vendar je bilo enkratno. Upam, da bo postalo stalna praksa.« Nova tovarna biodizla V Pinusu imajo dokaj ambidozne razvojne načrte. Novo vodstvo podjetja se je s predstavniki Petrola že dogovorilo za sodelovanje pri proizvodnji in trženju biodizla. Do leta 2009 nameravajo v Račah zgraditi novo tovamo biodizla, ki bo letno lahko proizvedla 43.000 ton biogoriva po najvišjih evropskih standardih. »Sindikat si po svojih močeh vedno prizadeva podpirati razvoj podjetja, saj to povečuje varnost delovnih mest V Pinusu imamo tudi svet delavcev, ki ga vodi Barbara Kolar Berglez. Sindikat in svet delavcev dobro sodelujeta.a Po Svenškovih besedah sindikalni podružnici veliko pomagata območni in republiški odbor KNG, ki tudi sicer dobro branita interese delavcev. »Svobodni sindikati so v zadnjih dveh letih naredili zelo veliko za zaščito delavskih pravic. Ponosen sem, da sem bil tudi sam novembra 2005 v snegu in mrazu na demonstracijah za ohranitev socialne Slovenije v Ljubljani. Zdi se mi, da so bile te demonstraci|e odločilne za to, da je Slovenija vsaj delno še vedno socialna država.« Tomaž Kšela
Medij: Delavska enotnost
Avtorji: Kšela Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 13. 07. 2007
Stran: 8