kot pri dvotirnem sistemu, ki ga sestavljata uprava in nadzorni svet, so tudi pri enotirnem sistemu vodenja določene prednosti in nevarnosti. Simeona Rogelj.
SIMEONA ROGELJ: Prednost upravnega odbora izvršnih in neizvršnih direktorjev je večja fleksibilnost in hitrejše odločanje, nevarnost pa, da v odboru direktorjev zataji nadzor, pravi prof. Bratina.
DR. BORUT BRATINA: Ali je potem nadzor s strani upravnega odbora dovolj učinkovit, če je upravni odbor zelo vpleten tudi v operativne tekoče posle.
ROGELJ: Pomembna je tudi sestava takega odbora. Člani naj bi bili v prvi vrsti neodvisni in visoko strokovni, podkovani z managerskimi znanji. Kot je znano so v Petrolu v upravni odbor predlagani trije novi predstavniki kapitala, dva člana sedanje uprave in trije predstavniki iz vrst sedanjega nadzornega sveta. Od teh pa je vse tri moč povezati s koalicijskimi političnimi strankami, še posebej najverjetnejšega bodočega prvega moža in sedanjega prvega nadzornika Petrola Viktorja Barago, ki naj bi veljal za tesnega prijatelja predsednika vlade Janeza Janše. Zato nekatere opozicijske stranke že opozarjajo, da naj bi si SDS ustvarila ekonomsko bazo pred morebitnim porazom na volitvah. Dr. Bratina pravi, da je potrebno vsak poizkus zlorabe podjetja v politične namene strogo obsoditi in sankcionirati. Koalicijske stranke bi morale z državno lastnino delati odgovorno in v korist vseh njenih posrednih lastnikov, torej državljanov.
DR. BRATINA: Hkrati lahko upravičenec v katerikoli družbi, kjerkoli bi politika s svojim vplivom dosegla, da bi podjetje zasledovalo neke politične cilje ali pa cilje neke politične opcije ne pa gospodarskih ciljev, je to absolutno napačno in je to za, bi rekel, politično, bi rekel opozarjati ali pa preganjati in jaz mislim, da si zasluži tudi kakšno drugo, tudi kakšno sodno pot, takšna zloraba politične moči v neki gospodarski družbi.
ROGELJ: In namigi opozicijskih poslancev, da je vlada s tem pokazala kako izpeljati prevzem, ne da bi zapravila vsaj evro, pa Bratina komentira.
DR. BRATINA: Samo po sebi to ni prevzem, ampak bi pa lahko šlo v tej smeri, če bi seveda to pomenilo, da bi se res dogovorili, da bi imeli potem svoje člane upravnega odbora in bi tiste druge delničarje odrinili.
ROGELJ: O predlaganem enotirnem sistemu bodo na koncu presodili delničarji, malih delničarjev, teh je 39.900, oziroma skoraj 25 odstotkov, bodo tokrat najverjetneje imeli pomembno vlogo. V okviru Vseslovenskega združenja že razmišljajo, da bi se povezali in enotno nastopili. Kot nam je pojasnil predsednik združenja Kristjan Verbič, bodo stališča o tem predlogu še izoblikovali, a na splošno tovrstnim spremembam niso naklonjeni, saj menijo, da bi se njihove možnosti za soodločanje o pomembnih strateških potezah družbe še zmanjšale.

Medij: Radio Slovenija 1
Avtorji: Rogelj Simeona
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: Dogodki in odmevi
Datum: 12. 04. 2008
Termin: 15:30
Trajanje:4