našihjavnih gospodarskih družbz razpršenim lastništvom sene srnenio tako neodgovornoigrati. Upravljanje javne gospo-darske družbe je izjemno pomemben in zamotan spletodnosov prvenstveno medlastniki, pa tudi med lastnikiin drugimi interesnimi sku-pinami, povezanimi s poslo-vanjem podjetja. Zato ga nekaže brez močnih argumentovspreminjati. Sploh ga pa nekaže spreminjati, če ne znašoceniti učinkov, ki jih lahkosprememba prinese.Ni res, da nič ne vemo otem, kateri sistemupravljanjaje ustreznejši v posameznihokoljih. Če govorimo o dvehskrajnih v svetu poznanihsistemih (modelih), in sicerenotirnem (imenovanem tu-di anglo-ameriški model) mdvotirnem (imenovanem tu-di nemški model), potem kardobro vemo, v kakšnem okoljuje bil posamezni model razvitin na katerih predpostavkahtemelji njegova učinkovitost. Da bi bil lahko enotirnimodel upravljanja javne go-spodarske družbe z razprše-nim lastništvom (in Petroljetakšna družba s prek 40 tisočlastniki) učinkovit, morajo bi-ti izpolnjene vsaj naslednje predpostavke (zainteresiranbralec lahko njihovo uteme-Ijevanje najde v D. Pučko: Nakaj nasloniti odločitev o izbi-ri enotirnega ali dvotirnegasistema upravljanja delniškedružbe, Organizacija, 2007, št.3, str. Al - AlO):> dajedružbavelikaneodvi-sna in delniška z razpršenimlastništvom,»• vokoljugospodarskedružbemora biti dobro razvit mo-čan kapitalski trg,»• podjetje mora poslovati vokolju, za katero je znači-len dobro razvit in učin-kovit pravni sistem, ki šeposebej dobro ščiti maledelničarje,»• da je okolje, v katerem sedržava le malo vmešava vgospodarjenje gospodarskihdružb,> enotirni model upravljanjapotrebuje za svojo učinko-vitost kulturno okolje, kičisla konkurenco in tržnorazreševanje gospodarskihvprašanj,»• banke in druge finančne or-ganizacije ne smejo imetimožnosti, da prevzemajolastniške deleže podjetij,> navoljo morajo biti zunanjičlani upravnih odborov, ki si zaradi svoje kompeten-tnosti znajo izbojevati zeloneodvisen položaj v razmer-ju z lastniki in v razmerjuz drugimi udeleženci (toje interesnimi skupinami)podjetja.Ze površna presoja izpol-njevanja navedenih predpo-stavk v primeru Petrola bovsakega resnega presojevalcapripeljala k sklepu, da v slo-venskem okolju navedenepredpostavke niso izpolnjene,zato je za zdaj bolje ohraniti vnašihjavnih delniških druž-bah nemški model upravlja-nja. Slovenska oblast v začetku devetdesetih let najbrž niizbrala in uzakonila nemškegamodela upravljanja čisto ponaključju. Velikavečina osre-dnjeevropskih tranzicijskihdržavje v svojo zakonodajotakrat vnesla dvotirni modelupravljanja. Zakaj? Predpo-stavke, na katerih temeljiučinkovitost delovanja nem-škega modela, so v teh okoljihvečinoma izpolnjene. Zato nekaže s spreminjanjem siste-mov upravljanja v gospodar-skih družbah hiteti. Počakaj-mo na razvoj e,ldbodoprineslitemelje za učinkovito funkci-oniranje enotirnega rnodela.Ravnanje v nasprotju s temlahko izhaja iz nerazumnihmotivov, ki bodo težko dobiliširšo podporo.S tem seveda ne trdim, daenotirni sistem ne more bitiučinkovit v tistih delniških družbah, ki so odvisna pod-jetja ali v katerih je lastninaskoncentrirana. Opozarjamsamo, da za zdaj ni primerenv našem okolju za podjetja,kotje Petrol. Enotirni sistemupravljanja prinaša precej ve-čjo stopnjo integracije (zli-vanja) funkcije upravljanja(ki je v rokah lastnikov innjihovih predstavnikov terpredstavnikov delavcev) infunkcije poslovodenja (ki jev rokah menedžerjev). Viso-ka stopnja zlivanja teh dvehfunkcij v rokah male skupi-ne članov upravnega odborapraviloma omogoča precejmočnejše uveljavljanje inte-resov menedžerjev na računinteresov lastnikov podjetja,kar lahko vodi do resne krizesistema upravljanja v gospo-darski družbi. Ali smo že po-zabili na zgodbo ameriškegaEnrona? Si Slovenci želimosvoj Enron? • ~Ątetinv! Ji 1po

Medij: Finance
Avtorji: Pučko Danijel
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gostujoči komentar
Datum: 22. 04. 2008
Stran: 12