SLOVENIJA PRI PRIVATIZACIJI PREMOŽENJA N1 PRODAJALA TUJIM PODJETJEM, TO PA BODO LAHKO STORILI NOVIOLIGARHI, ČE SE BODO OB MENEDŽERSKIH PREVZEMIH PREVEČ ZADOLZILI " MI SMO ŽE V FAZI TAJKUNSTVA. Z ENO RAZLIKO, DA JE PRI NAS VSE TOLEGALNO. NA HRVAŠKEM SO DENIMO NEKATERI BOGATAŠI V ZAPORIH.PRI NAS PA SO ENOSTAVNO LEGALIZIRANI." - DR. MAKS TAJNIKAR DANES, N1 NIČ DRUGEGA KOT EN VELIK DADAS." - DR.JOZE MENCINGER PETERLE PROTI MENCINGERJU BORUT MEKINA SKORA)DA N1 DELA SLOVENIJE, V
KATE-REM SE V ZADN|IH MESECIH NE BIDVIGAL PRAH ZARADI BOL] ALl MANJ]AVNEGA BOJA NASTAJAIOČIH KAPITAL-SKIH ELIT ZA PREVLADO. MAGIČNI BE-SEDI, ZA KATERIMA STO]I)0 PREVZEMI,ODKUPI DELNIC S STRANI MENEDŽER-KI SE BOK1)0 PROTI ZUNANJIM ZA-VOJEVALCEM, STA "konsoliclacija last-ništva". TAKO si POSKUŠA NA PRIMOR-SKEM LASTNIŠIVO KONSOLIDIRATIIGOR BAVČAR, KI BI RAD, KOT VSE KA-7.F., ISTRABENZ POVEZAL S PETROLOM,DA Bl POSTAL POMEMBEN IGRALEC NAENERGETSKEM TRGU. NA DOLEN)SKEM)E TEMPERATURA VIŠJA ZARADI TERMČATEŽ, ZA KATERE SE BORIJO POD)ET-)A, OČITNO POVEZANA Z UOSPODAR-SKIM MINISTROM ANDREJEM VIZJA-KOM, KI TUDI ČUTI IZJEMEN ZGODO-VINSKI TRENUTEK, PROTI BO)ANU PE-TANU OZIROMA DZS. NA GORENJ-SKEM NASTABANČNO-TURISTIČNAMESANICA OKROG HOLDINGA SAVA.KJER POSKUŠA "KONSOLIDIRATI" N|ENPRVI MOŽ )ANEZ BOHORIČ. NA ŠTA-)ERSKEM SE Z ANONIMNIM POD)ET)EMZA PlVOVARNO LAŠKO UTR)U]E BOŠKOŠROT. A NA TRGU SO ŠE DRUGI: NAPRIMER KD GROUP Z MATJAŽEM GAN-TARJEM, Kl PRI KONSOLIDACIJI SODE-LUIE ENKRAT Z ENIM, ENKRAT Z DRU-GIM. NA KONCU PA )E TUKA) ŠE MlR-KO TUŠ, KI V R;ZLIČNIH ZGORAJ OME-N]ENIH IGRAH NASTOPA KOT SUVERE-N1 FINANCER. Nova slovenska gospodarska elita,vse bolj osamosvojena od politlke,dobiva vse bol] prepoznavne obraze.Kdo so ti Ijudje? S cim se je pravza-prav Matjaž Gantar, prvi človek KDGroup (borzna cena delnic KDGroup in KD Holdinga znaša 580 mi-lijonov evrov), v zadnjih 10 letih 17.-kazal? Ali pa DARKO HORVAT, lastnlkAktive Holdings, katerega osebno premoženje ]e ocenjeno na 190 mi-lijonov evrov? Ali pa drugi pidovskiigralec, IGOR LAH. katerega premo-žen)e naj bi bilo vredno 145 milijo-nov evrov? Kaj pa Janez Bohorič(vrednost delnic Save znasa 963 milijonov evrov), Bosko Šrot (borznacena delnic Pivovarne Laško znasa820 mill]onov evrov), Mirko Tuš (nje-govo premoženje je ocenjeno na240 milijonov evrnv) ali pa Bav-čar (cena delnic Istrabenza znasa670 milijonov evrov)? Ali so to tistiIjudje, ki so se v Sloveniji ob zagonukapitalizma, med vsemi prejemnikiprivatizacijskih certifikatov, izkazaliza izbrance z najboljšinii organiza-cijskimi in voditeljskiml sposobnost-mi? Ali pa so bili predvsem ob pra-vem času na pravem mestu? 0 loteriji kot načinu razdelitve dollejdružbenih podjetij sicer na začetku,takoj pu demokratičnem prelomu,nihče ni razmišljal. Edini, ki se je re-sno ukvarjal s problemom, kako izve-sti privatizacijo podjetij, je bil ekono-mist DR. IVAN RIBNIKAR z IjubljanskeEkonomske fakultete. Že v izhodiščuje zagovarjal tezo, naj država ne razdeli premoženja, saj lahko pritirankein naložbe povecata le varcevanje inustvarjanje nove vrednosti. Predlagalje, da bl vse premoženje prenesli vpokojninski sklad, kl bi na dolgi rokzagotavljal tudi stabilnost pokojninskega slstema. Predlog, po kateremIjudske množice ne bl v roke dobilenic otipljivega, politikom ni bil vseč.Prva demokratična slovenska vladaje nato pripravo prlvatizaclje podje-tij zaupala takratnemu podpredsed-niku vlade za gospodarstvo DR. )OŽE-TU MENCINGER)U. A tudi Mencingerni hotel premoženja kar razdeliti.Bistvo njegovega zakona je bila od-plačnost: za deleže v podjetjih bi mo-rali kupci plačati, kupovati pa bi jihbilo mogoče s popustom. Toda tudiMencingerjev model ni bil vieč koalicijskim strankam tedanje Demoso-ve vlade, saj naj bi po njihovem nrne-nju dal prevelike možnosti dotakrat-nim dircktoriem oziroma bivšim ko-munistom. Tedan)i predsednik vladeLO|ZE PETERLE, sedanji kandidat zapredsednika države, }v zato sredi za-konske procedure mimo Mencinger-ja povabil v parlament ameriškegaekonomista ]EFFREY(A SACHSA, ki je poslancem predstavil niodel hitre,množične razdelitvene privatizaci]e,kakršncga je Zahod takrat priporočalvsem sodalističnim državam. Precejposlancev je bilo navdušenih, sloven-ski ekonomisti pa so protestirali. Na koncu )e nato lcta 1992 vladasprejela kompromisni predlog, dc-jansko konibinadjo Sachsove razdeli-tve certifikatov, Menclngcrjevega no-tranjega odkupa in Ribnikarjevegapredloga o prenosu delnic na Kapi-talski sklad, ki naj bi skrbel za pokoi-nine. Kdo od teh treh je imel najbol]prav? No, Sachs, ki se je pred nekajleti vzhodnoevropskim državam,predvsem Rusiji, ki mu je najbolj zve-sto sledila, zaradi svojega zrešenegain tudi Skodljivega modela opravičil,prav gotovo ne. Po letu 1994, ko )e "DIREKTORJI, KI SEM JIH ZAGOVARJAL, DA SO ZASLUŽNI ZA USPEŠNOSLOVENIJO, SO SE SEDAJ RAZGLASILI, DA SO DELODAJALCI - SKRBIJO JIHPREVISOKE PLAČE DELAVCEV. NJIHOVE PLAČE PA NE. KAR SE DOGAJA država razdelila prlbližno 4 niilijar-de evrov certifikatov (petino premo-ženja družbenih podjetij). je večinateh, gre za lastnino okoli 1,3 inilijn-nov delničarjev, pristala v rokahpooblaščenih invcsticijskih družb,Ijubkovalno imenovanih pidi. Njiho-vl upravljavd so na sivem trgu prekakviziterjev ali kako drugače za svo-ja ali slamnata podjetja po bagatelni Kako je nastal KD Group?TUDI IMPERIJ MATJAŽA GANTARJA JE ZRASTEL S POMOČJO CERTIFIKATOV LASTNISKI GOSPODARJI NAD SLOVENSKO INDUSTRIJO PIJAČ,TRGOVSKO SKUPINO MERCATOR INDVEMA MEDIJEMA - DELOM IN VEČEROM - SE VERJETNO SKRIVAJO V NABIRALNIKU NEKEGASTANOVANJSKEGA BLOKA V LJUBUANSKI ŠIŠKI. Tudi Zadružna zveza Slovenije je vzačetku devetdesetlh želela zbiraticerBfikate, a ker jim je zakon todejavnost prepovedoval, so ustano-vili družbo za upravljanje. Skiipajs Slovensko zadružno kmetijskobanko in Zvezo tiranilno kreditnihslužb so zato na511 partnerja, Mat-jaža Gantarja, katerega podjetjePM & A se )e pogodilo za 25-odstot-ni delež. Poleg njega je 3-odstotnidelež v ustanovljeni družbi imeloše pribllžno 70 posameznikov,med njimi veC funkctonarjev SLS,na primer Francl But> Franc Zago-žen. Ciril Smrkolj In Boža Grešov-nik. But in Smrkolj sta bila tudi Qavanja politike v gospodarstvo, kar najbi prejsnje vlade spregledale ali tega niso tako ekstenzivno uporabljale.Menedžerski odkupi so se v Slovenijipravzaprav začeli že zelo zgodaj. "Toje bila politika, ki je bila v Sloveniji do-govorjena," pravi Tajnikar. Že od vse-ga začetka je v Sloveniji veljal nekak-šen tihi, neizrečeni dogovor, da naj,če je le mogoče in smotrno, lastnlnaostane v slovenskih rnkah. In mene-džerji so bili tej politiki najbližje. Kana prvega nadzornega sveta druž-be.Kapital so začeli zbiratt s pomoijojavne mreže zadrug in n)lhovih Iz-postav. S stfinulacijami tlstlh, ki sona terenu zbirali certlflkate, jeKmečki družbi uspelo zbrati kar120.000 certifikatov ozlroma 24milijard tolarjev knjlgovodskegapremoženja. Eden od najbolj za-služnih, ki so družbi pomagali prizbiranju certlfikatov med kmeikobazo, je bil tudl Marjan Podobnik.Obe sedanji glavnl pod)etji, KDGroup in KD Holding, sta nastalileta 2000 iz Kmečke družbe. Danesima družba poleg Slovenlje Se nasneje pa so, uporabljajoč teze izvor-ne ideje, moč v gospodarstvu po njegovem dobile tudi nekatere stranke.Ta val se sedaj z vlado Janeza Jansezgolj nadaljuje, čeprav postajajo last-ninski krogl vse bolj tisti, ki v vse več-ji meri diktira)o politiko. "Prepričansem, da gospodarstvo vlada nad politi-ko. Dokazovje toliko, do je kar groza inmoraš biti slep, če mislis drugače," pra-vi Tajnikar.Sedanje oligarhicne skupine, razen ložbe po državah srednje in ju-govzhodne Evrope. Ukvarjajo se zzavarovalniStvom (npr. AdriaticSlovenica), z zabavo (Kolosej), turiz-mom (Globtour) in založništvom(Kmeekl glas), izdelujejo jadrntce(Seaway group), ukvarjajo se zbančnlštvom (Deželna banka Slove-nije) in z izobraževanjem (Gea Col-lege). X velikega družbenega vpllva, pa bistve-no h gospodarski rasti države ne prispevajo. "Kaj prispeva Istrabenz? Kaj pris-peva Lasko? Krog okrog Bohorica? Gan-tar? Boste videli, da prispevafo nič alizelo malo. Za gospodarsko rast države soodgovorna vecinoma srednje velika pod-jetja, pri katerih mi niti ne vemo, kdo jelastnik in kaj delajo," pravi Tajnikar.Tudi "oče" notranjega odkupa, ekono-mist MENCINGER, ne skriva razo-čaranja nad novimi direktorji, ki smo jih zaradi zašfite nacionalnega intere-sa dobili namesto tujih: "Direktorji, kisem jih zagovarjal, da so zaslužni za us-pešno Slovenijo, so se sedaj razglasili, daso delodajalci in da jih skrbijo previsokeplace delavcev. Nfihove plače pa jih neskrbijo. Karpofneta Bavcarin Šrot. jena-rodnogospodarsko popolnoma nekorist-no in skodljivo. Gre le za prerazdeljeva-nje bogastva med bogatimi."TO JE EN VELIK DADASNa splošno sicer velja, da je bilo dra-stlčnih anomalij v Sloveniji manj kotv drugih tranzicijskih državah. Rusi-jo so in jo deloma še vedno obvladu-jejo oligarhi, kot so poimenovali Iju-di, ki so si skozi vavčersko privatlza-cijo prisvojili dotedanje državno pre-moženje - na koncu je velik del tegakapitala koncal na njltiovih računihv tujini. Slovenska privatizacijskazgodba še ni končana. Do zadnje, od-ločllne faze prihajamo prav zdaj. Na-stopll je odločilni trenutek, opaža Taj-nlkac, da se ustvarijo oligarhi, kerpozneje to več ne bo mogoče. In čebo ta "konsolidacija" uspela, bo zgod-ba končana. Prav ti lastniki bodo na-mreč na koncu dovolj močni, da po-kupijo še preostale pomembne dele-že, denimo v zavarovalnicah alibankah. ocenjuje Tajnikar.Pozitivna plat menedžerskih odkupovje v večji niotivacijl novih voditeljev -lastnikov za uspeino poslovanje pod-jetja. Toda v Sloveniji gre ta pot pogostu prek vellkega zadolževanja in po-sledično flnančnega izčrpavanja pod-jetij. Do konsolidacije namreč v velikimeri prlhaja z najemanjem kreditov,In sicer tako, da menedžerji pri precejliberalni politiki bank za nakup zasta-vijo delnice podjetja, ki ga kupujejo.Prejšnja vlada je denimo takšen nafinmenedžerskega odkupa preprečiladolgoletnemu vodstvu ZavarovalniceTriglav, sedanja pa ga je nasprotno -uzakonila. "Problem, kigasam vidim,tako pri Pivovami Lasko kotpri ktraben-zu, je, da oboji podjetja kupujpjo s kre-diti. Doklerje obrestna Hiem nizka in So-kler te vrednosti narasčajo, se gre. Ko pase začne obrestna mera dvigati in ko sepojavi nezaupanje v cene delnic, lahkoto pomeni nevarnost za gospodarstvo inves bančni sistem. To m nič drugega koten vdik Dadas," pravi Mendnger. Kako drugače sicer namerava 65 vodilnihdelavcev Merkurja vrnid približno 75milijonov cvrov za kupljeni 15-odstot-ni delež Merkurja? Seveda, če bo kri-za, lahko deleže takoj prodajo tujimlastnikom. Poleg tega pa vsi opozarja-jo, da je to stranski učinek napihova-nja borznega balona - in ko bo ta po-čil, bo to spet prizadelo predvsemmale investitorje. X Eden od najbolj zasluiEnlh, klso družbl pomagali pri zbira-nju certitikatov med kmeikobazoje bil tudi Marjan Podobnik.
Medij: Mladina
Avtorji: Mekina Borut
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 11. 08. 2007
Stran: 19
