takegasistema?Glavni razlogje učinkovitost. Zasprejem vsake odločitve se mo-rajo nadzorniki sestati trikrat,štirikrat. Ne rečem, da se morajoodločati na podlagi popačenihinformacij, lahko pa se to zgodi.Stik med upravo in nadzornimsvetom (NS) ni dovolj neposre-den, zatoje odzivanje neprimer-no za današnji čas.B Čigavaje bila ta zamisel ?Pisni predlogje dala Perspek-tiva Darija Južne, ki ima blizu10 odstotkov Petrola. Ce kari-kiram, tudi on gledavanj skozidebelo steklo. Vemo, da se jelani lastniška sestava Petrolazelo spremenila, da ima državaprecej manj kapitala kot preo-stalih pet največjih lastnikov, vNS pa še vedno večino. Vseka-kor pa bi morali vsaj spremenitisestavo NS. El Take spremembe politikedoslej niso motile. Ni šlo leza podaljšanje mandata še zašest let, tik pred volitvami?Nismo si ga še podaljšali, kerskupščina o tem še ni odloča-la. Tudi če bo predlog potrdila,ni rečeno, da bo članstvo v UOzamrznjeno za celotno obdobjemandata, saj se delničarska se-stava vnovič lahko spremeni.Petrol vendar kotira na borzi.Nikjer tudi ne piše, da ob spre-membi oblasti ne bi spet prišlodo zamenjavvgospodarstvu. Inče bo, če ima država tak vpliv,kot se piše, se bo država pačtakrat dogovorila z enim od za-sebnih lastnikov in zamenjalačlane upravnega odbora (UO).Prepričan sem, da ima zasebnikapital interes, da se dogovoriz državo.13 Ko smo se (in se še) učilikapitalizma, so nam pametniIjudje, profesorji, govorili, danadzoniild zastopajo vse del-ničarje, ne le tistih, kijih v taorgan predlagajo.To je teorija, vemo pa, kakšnaje praksa. V resnici so Ijudjeimenovani od posameznih del-ničarjev - meneje recimo Kad,gospoda Podpečana Sod, Gan-tarja KD. Nimamo predstavni-ka malih delničarjev, kar pa nepomeni, da ga v UO ne bo, kar bizgornjo teorijo vsekakor še boljspravilo v življenje. Zavzemamse,dabigaimeli. H Torej se sestava UOdo skupščine še lahkospremeni?Seveda. Tudi o tem, ali bompredsednik UO, bo odločalaskupščina delničarjev oziromaizvoljeni člani UO po njej - nejaznepredsednikvlade.Never-jamem, da bi premier komu odvečjih delničarjev lahko naročil,kako naj glasuje. Pričakujem hudboj, kdo bo na seznamu ostal, sajbo vsak imel svoje interese. Zazdaj so v njem Istrabenz, Per-spektiva in Krekova družba. 01 Zanimivo, v UO ni finančni-ka oziroma Alenke VrhovnikTežak, kije večkrat naspro-tovala sprejetim odločitvamuprave.Da, a to ni povezano s predlaga-nimi imeni.Q Kako to, da je v UO pre-dlagan Bojan Šrot - glede natrenja med njim in SDS?0 tem smo odločali v NS, o temni odločala politika.13 Torej mislite, da je dobernadzornik? Bo po vašemmnenju imel dovolj časa za.županovanje, odvetništvo,vodenje stranke m še aktivnodelovUO?Tako smo se pač odločili. Če bougotovil, da nima dovolj časa,lahko sam odstopi.H Je to realistično?Ne vem. Ce bi jaz tako ocenil,bi odstopil ali pa se odpovedalali UO, ali nadzorništvu v Hitu,ali svojim poslom v Avstraliji.Vsekakor bo potrebnega precejveč časa kot doslej.13 Je Šrot lahko zastopnikmalih delničarjev?Lahko bi ga tudi tako vzeli, ven-darbodo o tem tudi odločali malidelničarji na skupščini.13 Anipak v sedanji NS ga jepredlagal Kad?Nevem, kot mije poznano, paješlo za koalicijska usklajevanja.Zapolnil je Zagožnovo mesto,kerje odstopil, njega paje respredlagal Kad.13 Za katere odločitve natanč-no Petrol potrebuje večjooperativnost?Gre za vse projekte doma inv jugovzhodni Evropi, ki zdajprepočasi potekajo. S tem seizpostavljamo konkurenci, kinas prehiteva. Konkretno v Črnigori nasje prehitel Lukoil.13 Ocenjujete, da ste prevečvpeti v delo Petrola in Hita. Le zaradi svojega načina de-la ali tudi zaradi uprav, kijih nadzorujete, sestavlje-ne pa so bile s koalicijskimusklajevaiyem?Zaradi obojega, verjetno. Če odsebe pričakujem učinkovitost,zahtevam to tudi od drugih, ki somi odgovorni. Zavzemam se, dabi delili odgovornost članov UO po področjih delovanja Petrola,da ne bi med izvršnimi direktorj iveč prihajalo do nesoglasij.Kdo vse kanibalizira Hit?(3 Lahko enotirni sistemupravljanja potem pričaku-jemo tudi v Hitu?Za zdaj se o tem nismo pogovar-jali, smo imeli preveč drugegadela. Predvsem smo se veli-ko ukvarjali z Američani. Jazsem recimo na ameriški načindelovanja gledal drugače odnekaterih.Q Kako konkretno?Vvsaki stvari naj bo 2 + 2 vsaj 5,ne pa 3. Na projekt sem gledalpogojno: kaj bo, če ne bo nič iztega. Zagotovo so bile v načrto-vanem megazabavišču prednostiin slabosti. Zagotovo bi prišlotudi do določene kanibalizacijeHitovih poslov.Q Torej bi se lahko zgodilo,da bi bilo v tej zgodbi 2+2enako 3?Lahko, morda pa tudi 2. Lahkose zdaj, ko so odšli, zgodi, da borezultat 2 ali celo 0. Opozarjalsem, da ne smemo biti prevečsamozavestni, da gre lahkoHarrah's tudi drugam, recimo na Hrvaško. Ob začetku Sana-derjevega mandata bi precejlaže delali, saj na take projektepolitika zelo vpliva.Q No, tudi k namje Harrah'sprišel na začetku vladnegamandata.Politikaje v začetku do projektapristopila zelo pozitivno. Potempa so se začele stvari zapletativ Hitu, vsi se v takem projektuniso videli. Hitje državna druž-ba, zato je bilo treba krmaritimed različnimi interesi. Hitjezaspan, ni tako aktiven, kot bilahko bil. 13 Mislite na upravo?Na celoto. Na zaposlene,sindikate, upravo, srednjimenedžment.H Kaj ste kot država naredili,dabiseHitzbudil?Treba bo najti tržno nišo, tudiker se zasebne igralnice širijokot gobe po dežju. Tukaj ver-jetno tudi država, ki podeljujekoncesije, dela narobe.Q Če vas dobro razumemo,ne potrebujemo Američanov,ker država kar sama poskrbiza kanibalizem na igralni-škem trgu? Če smo cinični, bi res lahko takorekli. Zagotovo bi država moralamalo omejiti podeljevanje konce-sij, daje ne bi dobil karvsak. Trgni neomejen. Za iskanje tržnihniš papotrebujemo znanje, karbidobili s Harrah'som. Tabi pripe-Ijal tudi igralce - če se ne motimimajo evidentiranih štiri milijoneigralcev, ki veliko zapravijo.Z Lukoilom bi moraliobnoviti pogajanjaHVrnimo se k Petrolu. Jekaj novega pri sodelovanjuz Rusi?Lukoiljejasno povedal, da smose razšli zaradi cene delnice.Q Zdaj je delnica spet naravni, za katero so v Lukoi-lu trdili, da je r~alna, okoli530 evrov. Vi ste trdili, daje Petrol vreden 1,6 milijar-de evrov - toliko je takratznašala tržna kapitalizacijadružbe.Eno je borzna cena, drugo pre-mija, ki sojo pričakovali lastniki,spettretjevisokopovpraševanjev določenem času. Rusi so napo-vedali, dabodo do koncajunijav Sloveniji registrirali družbo,ki bo pokrivala celotni Balkan.Prišli bodo, če hočemo ali ne. Q Ali to razumete kot dobroizhodišče za pogajanja, kotkonkurenco ali pritisk?Zavzemam se, da se pogajanjaobnovijo, ker verjetno sem nebodo prišli za šalo. Stike še ima-mo. Verjetno morebitna obno-vljena pogajanja ne bi bila lahka,zaščititi pa želimo dolgoročniinteres Petrola. 01 Kako pa ocenjujete poslo-vanje Petrola?Glede na načrt so dobri. Avi steenkrat že dejali, daje morda taprenizek. Mislim, da se da pritakem potencialu narediti pre-cej več, morda seje stvari trebalotiti drugače. Treba bo iskatidodano vrednost, st~lno rast. Nele v številkah, ker lahko nanjez maržno politiko vpliva tudidržava.Q Je težava tudi v tem, daPetrol nima primerljivedružbe in je teže primerjatiuspešnost?Da, Petrol je bliže trgovskirnkot energetskim družbam, kerše nivertikalno integriran, nimarafinerije.01 Nazadnje se je o tem go-vorilo, ko ste se potegovaliza rafineryo v Mantovi. Se kaj dela na tem? Je glede narazmere v energetiki v svetuto še realno?Vsekakor moramo težiti k te-mu, če želimo resno energetskodružbo. Je pa to vsak dan teže.Mantovo je kupil Mol, Lukoilkupuje rafinerije na Siciliji, vTurčiji. Nočem, da bi ostalo lepri kupu pisem o nameri sode-lovanjavomarah. Hočem akcijo,rezultate. Koliko časa bom šečakal na realizacijo projektov,ne želim napovedovati. Dolgo žene. Morda bi bilo smiselno na tovezati sistem nagrajevanja.01 So imeli kadrovniki, ki soizbirali vodstvi Petrola inHita, srečno roko?Delno da, delno pa tudi ne.Nihče ni dober za vse. Za pri-hodnje, vsaj v Petrolu bi rad todosegel, da se naloge delijo popodročjih.Q Kajje z Istrabenzom? Ste vvzajemni »španoviji«.Da, kot v »Pobegli nevesti«.Rekli smo že, da želimo doseči,če je to realno, soupravljavskopozicijo. V NS Istrabenza soTomaž Toplak, Božo Predalič,Damjan Mihevc. Hipotetičnobi lahko oni bili predstavnikiPetrola ali pa bi njih zamenjali za predstavnike Petrola. 0 temse pogovarjamo. Če pa to ne bo mogoce doseci, bomo delez v Is-trabenzu prodali, a ne za manjkot nakupno ceno, povečano zastroške financiranja.Q Precej se špekulira o pre-vzemu Istrabenza. Je ta pogo-jevan, če tudi Istrabenz prodaPetrol?Ne.B Je IB zaželen delničar vPetrolu?Toliko kot drugi. Nikogar nemoremo izključevati.Q V petek je bil v Slovenijiprvi mož Gazproma Ale-ksej Miller, na pogajanjihpa je sodeloval tudi MarkoKryžanowski.Vem samo, kar sem prebral vmedijih. 0 vsebini sestanka ni-sem obveščen. Mislim pa, dajeto še v taki fazi, ko ni mogoče šenič komentirati. Dolgoročno sebomo z Rusi morali dogovoriti,saj bo Evropa vse bolj odvisna od nj ihovega plina. •Daljšo verzijo intervjuja obja-vljamo na spletni strani •www.finance.si/210142. Sprejel bi tudipovabiloodkakšne drugevlade> Poleg nadzorovanja pretežnodržavnih Petrola in Hita se Baragaukvarja predvsem s svojimi posli,med Avstralijojugovzhodno Azijo,Južno Afriko, Indijo in Evropo. Jetrgovec - ukvarja se z uvozom inizvozom. V farmaciji med drugimsodeluje s švicarskim Novartisom,katerega delje tudi IjubljanskiLek. V farmaciji z British Petrole-umom, Shellom, British paintsom, Caltexom, Dow Chemicalsom,Bayerjem, BASF... Med njegovimiposlije tudi avtomobilska indu-strija, partnerji pa General Mo-tors, Ford, Toyota Hyundai, TataMotors, Mercedes, Volkswagen.Ukvarjal seje še z dodelavnimiposli in prodajo intelektualne la-stnine med Evropo in Avstralijo terNovo Zelandijo, predelavo in dis-tribucijo avstralske volne, mesa indrugih avstralskih surovin. »V za-sebnem življenju imam dve obse-siji, obe povezani z vodo -jadranjein muharjenje, športni ribolov,«pravi Baraga. Je avstralski častnikonzul, premierja Janeza Janšopozna še iz otroštva. »Ampakznance in prijatelje imam tudi izdrugih političnih opcij. Ne vidim sekot politični človek - sem prevečdirekten, da bi bil politik. Povabili,kot sem ju dobil za N5 Petrola inHitajemljem kot izziv. In sprejelbiju tudi pod kakšno drugo vla-do,« še zatrjuje Baraga.

Medij: Finance
Avtorji: Frankl Peter,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 14. 04. 2008
Stran: 4