VIKI TWRDY: Tako slovesno so konec junija lani predstavniki Slovenskega državnega holdinga in predstavniki obeh kupcev, ameriškega sklada Apollo in evropske banke za obnovo in razvoj podpisali prodajno pogodbo za, s strani davkoplačevalcev z denarjem dobro založen NKBM.

GERNOT LOHR (kupec, podjetje Apollo): To ni kratkoročna, temveč dolgoročna naložba.

TWRDY: Dejanski kupec banke pa bo podjetje Biser Bitco, ki je bilo ustanovljeno tik pred podpisom pogodbe brez zaposlenih, s sedežem v davčni oazi Luksemburg. S Slovenskega državnega holdinga pojasnjujejo, da gre za legalno, ustaljeno prakso, ko podjetje kupujeta dva ali več kupcev. Namen uporabe takšne namenske družbe pa, da so omejitev tveganja in preglednost poslovanja, točna razdelitev lastniških deležev in obveznosti dveh ali več partnerjev, legitimna davčna optimizacija. Nezaslišano, pravijo razlaščeni delničarji NKBM.

KRISTIJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev): Prodajamo poštnemu nabiralniku anonimni družbi, kjer pravzaprav ne moremo niti ne iz registra niti sicer vedeti, kdo so nadzorniki, kdo so zastopniki, kdo so lastniki, kdo bo odgovarjal v primeru, da gre ta družba jutri v stečaj, jutri ukinjena, da preproda Novo KBM.

TWRDY: Apollo in EBRD 250 milijonov evrov še nista nakazala, saj sta čakala na licenco Banke Slovenije, od tam so sporočili, da je dovoljenje izdala Evropska centralna banka, da imena lastnikov poznajo in da sta se tako Biser kot Apollo zavezala, da bosta zagotavljala sredstva.

VERBIČ: In tudi če danes Apollo zatrdi, da je lastnik ne edini, tega ni zatrdil, po mojih informacijah, to dopušča tihe družbenike. In kdo je tihi družbenik v anonimni družbi v Luksemburgu z imenom Biser, si pač verjetno, da verjetno nekdo iz našega podalpskega raja…

TWRDY: V NKBM smo davkoplačevalci samo pri zadnji nacionalizaciji, ko je bilo odrezano več tisoč delničarjev, vložili 870 milijonov evrov, čeprav smo jo nato prodali za tretjino tega zneska.