bogutenjem prizude tih, da ne rečemo okradenih veliko Stevilo Ijudi,razkrivunje teh mahincicij lahko škoduje vsem strankam, najbolj sevedci tistl,ki je trenutno na oblasti, ki pa zaradi afer, kot je tajkunska, to oblast luhkotudi izgubi. Vendar nam hli~nji pogled v stvan pove, da ob tem fiidi opo~.icijune more bogvekaj pridobiti, saj jo bremenijo enaki grehi.Drzavljanom, ki jih tu vprasunja vsaj malo ~.animajo, je namrec :.e dolgojusno, da so ~a nastaie ruz.mere krive vse vlade od osamosvojitve naprej.Prav vse vlade so z.avestno dopuščale m omogočule zdru~evanje in kopičefijekapitula v rokah posameuiikov, ocitno prepričcine, du je ta proces nonnulenm celo nujen. Ob tem jih iriteresi malih delmčurjev m večme dr::.uvljuno' nisozunimali, niso jih zaščilili z z.akoni, temveč so z.avestno dopuScali njihovoposfopno ra~.iasčanje in i~.ničevanje vrednosti certifikatov, ki so načeloniuomogočali povsem drugačen ra~.voj tastninskih odnosov, kot so se dejan~kouveljavili.Zlastninskimi certifikati je bila namreč danu moino~ii, da driuvljuni(p)ostancjo solustniki m soupravljavci nekdcn-ijegu dru~.benegu pre-moienja, ki je ie po definiciji pripadalo vsein in bi hilo posteno, du hi{so)upruvl]unje ~. njim omogocili vsaj tistim, ki bi bili ~.a to ~ainteresirani.Resnici nu Ijuboje treha tudi povedati, du drzavljani na svojo novo vlogo priiipravljanju dmibenegu kapitula večinoma nismD bili pnpravljeni in da :.ato vlogo fiiti nismo bili kdove kako ~ainteresirani. Sevedu pci tudi ohlast iiistorila mcesar, da hi dr~.uvlfane z.a to novo vlogo usposobila, na to jili splohni posebej opozarjala.Dr~ava oziromu slranke nu ohlasti .s'o deklarativno o~ncinjule svojo privr-ienost sociulni drim'1, dejansko pa so v vsukdunjem uveljavljanju lastninskihodnosov dopuščale in omogočale najbolj grobe oblike bre~.ob~.inu'ga ropunjnin siromctšenja večine dr~ctvljcmov v korist nekuterih izbrcincev. Pii tem jt'vsuka vluda dajala prednost tlstiin, ki so se ie i~kuzuli kot njeni podporniki.in tistim, na kuterih (tiidi inaterialno podporo) je računcilci r prihodiije.Predstaviiikom '!ade in opo:.icije ~daj ne ostane nič drugegu, kot da enadrugo poskiišuta pred javnostjo čiinbolj očrniti, ~ase pu pndobiti č-ini 't'č-simpatij. Volirve so ncimreč bli~u.r f ~ciko vladtt kot opozicija pa na tihem koncentracijo kapitalci ' roktih po-f sameuiikov dejunsko odohravata. Na »problein« opo':,urjutu v hixt'itJL. sumo tam, kjer po njuni oceni nagrabljem kcipitul ni prišel v prcive roke.Da ima ta ocena dejansko podlago, kažejo predlogi ukrcpov, ki jih ;(•/ ui-edile-teh problemov predlagajo na eni in na drugi strani. Nekatere tajknne bodo dli.fo ~.e »ovadili«, ob tem pa ugledni pruvniki ~e ~.daj povedo, du se ni ~ociilnnič protizcikonitega in je i~id taksnih »ovadb« ie vnciprej znan. l~ opo~.icijcpredlagajo ustanovitev fmančne policije, ki bi rned drugim nad~orovnlu pre-tok kapitala. Tudi oh tem predlogii je jasno, da za naz.aj iie bi bilo mogoče ničsprememti; če hi hoteli ?.a prihodnje vzpostaviti drugačen sistem kapiralskihodnosov, pa bi ~a to inorali inieti ustrezen nacrt.Ce bi driavna oblast, pozicija in opo~icija skupaj a!i vsaka :.tixe res liotelepreprečiti kopičenje druibenega kapitala v rokah posame~.nikov (kar na drugistrani večinoma pomem ropanje malih delničarjev m njihovo i~.ločcinje), hiz enim samim zakonskim aktom vse tajkune lahko če~. noč ra~lastili, njihovopremoženje podržavili iit igro ~.ačeli z.nova. Veiidar hl za to morali inieti nucridrugačnega raz,'oja lastninskih odnosov pri na'i. Ce hi se v resnici ~.tiv~.enuili:.a pravno drz.avo, bi bili ze zdcivnaj lahko uzakonili udele~bo delavcev nudobicku in njihovo vključitev v upravljanje gospodarstva. In s teni ' teineljnpreprečili kiimifialno kopičenje kapitala v rokuh posame~nikov.Vladimir Kavčic

Medij: Svobodna misel
Avtorji: Kavčič Vladimir
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 13. 06. 2008
Stran: 8