»PrihodnostSteklarne Lumlnosje v izdelkih visjega cenovnega razreda za izbran okus« Direktor Darko Boršic, kije v Steklarni Luminos prva leta vodenja podjetja doživel dokaj burno, saj so lastniki proizvodnjo želeli speljati v Rogaško Slatino, zemljišče pa dobro prodati, je z nekaterimi sodelavci zbral vse sile in preprečil, da bi se takrat okoli 180 zaposlenih Bistričanov na delo vozilo v Rogaško Slatino. Priznati je treba, da je dobro prekrmaril krizna leta Steklame, čeprav ga eno, leto 2007. še čaka, ko bo Steklama Luminos morala poplačati še dolgove z naslova prisilne poravnave.
Strategijo v podjetju imajo, kot je bilo opaziti v pogovoru z Darkom Boršičem, tudi veliko volje in stremenje k ohranjenosti te dolgoletne steklarske tradicije v Bistrici. Nekaj izkušenj pri tem si je, kot je povedal, nabral tudi v času delovanja vodje gospodarskega oddelka na slatinski občini. Razveseljive so tudi Boršičeve besede, da ima bistriška steklama vizijo vsaj še za naslednjih petnajst let, kljub napomemu letu 2007, kijih še čaka, pa so dobro pripravljeni na uvedbo evra, pravi celo, da bo z evropsko valuto na domačih tleh celo lažje delati, saj na trgu že nekaj časa trgujejo z evri, zato bodo cene zdaj kvečjemu še bolj primerljive. Kljub temu da je poslovnih poti v tujino veliko ter da se v službo vsak dan vozi iz Rogaške Slatine, kjer z družino živi, še najde čas za adrenalinsko vožnjo z motorjem. Navdušeno pove, da se je letos peljal s hitrostjo 280 kilometrov na uro, »in pri tej hitrosti se cesta pred tabo zoži v zelo tanko črto,« še doda. Omenjeni »adrenalinski test« je opravil z motorjem honda fireblade, sam pa ima doma yamaho fazer. Redno spremlja tudi dogajanje na ostalih področjih v državi in kerje bilo nočno romanje Romov nazaj v Ambrus na zgodnje jutro tega pogovora najaktualnejša tema, jo je takole komentiral: »Za težave z Romi je kriva država. Leta 2002, kojimje bila izdana odločba, bi jih inšpektorji morali izseliti in jim takrat poiskati drugo, ustreznejše bivališče. Izdana odločba sama po sebi namreč Romom ne pove nič oziroma jo negirajo. Če bi se zadeva uredila takrat, tudi ne bi prišlo do vroče krvi s strani naših državljanov. Sicer pa se »V Sloveniji vcasih želimo biti bolj papeški od papeža. Država namrec kar naprej predpisuje ekoloske davke in razne takse, mi pa to veselo placujemo, nato pa čez čas spet te zneske spremeni. Vse to so stroski, ki jih ne moremo predvidevati in vkalkulirati v dolgorocnejse posle. Poleg tega smo na trgu kot Slovenci se vedno v hlapčevskem polozaju. Italijan bo namrec nek izdelek na trgu lahko prodal na primer za sto evrov, Slovencu bodo za enak izdelek odobrili ceno 85 evrov.« mi zdi, daje s strani Slovencev primer z Romi rahlo izigravanje demokracije. Menim, da nas Evropa ob vseh teh demonstracijah in izgredih malo čudno gleda.« »Vodilna konkurencapri izdelkih iz stekla v svetu so Kitajci, ki na trgu ponujajo poceni steklo zaradipoceni delovne sile. Medtem ko modne trende svetilom postavljajo Italijani. Skozi njihove dizajne vidimo, kaksenje trenuten trend.« * V zadnjih štirih letih, odkar ste direktor bistriške Steklarne Luminos, ste doživeli kar nekaj vzponov in padcev v podjetju. Kakšnaje trenutna situacija, koliko je zaposlenih? »Trenutno je v podjetju 195 zaposlenih, kar je petnajst do dvajset zaposlenih več kot pred časom, tako da se je podjetje na kadrovskem področju okrepilo. Sicer pa stanje v podjetju še vedno ni dobro, trenutno smo spet v manjši krizi. V glavnem nas pestijo visoke cene surovin, ki so poskočile za okoli 600 odstotkov, visoki stroški energentov, predvsem plina, saj so veliki energetski sistemi monopolni in na ceno ne moremo vplivati, katastrofalni pa so tudi ekološki stroški, kot so plačevanje prispevkov za čistilno napravo, kanalščino in sortiranje odpadkov. Slednjemu seveda ne kaže oporekati, saj moramo za ekologijo skrbeti, podjetja temu ne bomo ušla, vendar nam trg tega ne priznava. Poleg tega je trg vedno bolj zahteven v smislu kvalitete izdelkov. medtem ko na področju konkurence za nas ni večjih nevarnosti, razen konkurence z vzhoda, ki je nevarna zaradi bistveno cenejše delovne sile. Rešitve vidimo na dveh koncih, in sicer najprej pri sebi, torej znotraj podjetja, in sicer na področju organizacije, navzven, torej na trgu, pa so rezerve še v samem oblikovanju, kvalitetnejšem dizajnu in agresivnejši prodaji.« * Rogaška Crystal je pred približno dvema letoma želela bistriško proizvodnjo preseliti v Rogaško Slatino, čemur ste se upirali z vsemi silami. Ali ta nevarnost še obstaja? »Mislim, da ne. Rogaška Crystal takšnih želja nima več in tovrstna pričakovanja, da bi se to zgodilo, so nerealna. Sicer pa smo se v preteklosti zelo borili, da smo proizvodnjo ohianili v Slovenski Bistrici, apetiti za to zem-Ijišče so bili namreč zelo veliki, vendar Steklama Luminos ne bi od tega imela nič. Korist bi imeli le lastniki, ki v proizvodnjo niso vložili nič.« * Torej proizvodnja ostaja v Slovenski Bistrici. Morda razmišljate o preselitvi v obrtno cono? »Zagotovo se, vsaj naslednjih petnajst let, vidimo v Slovenski Bistrici, vendar ne nujno na tej lokaciji. Če bodo možnosti v proizvodno-obrtni coni ugodne, jih bomo vsekakor izkoristili« * Kako je trenutno z lastništvom Steklarne Luminos? »Rogaška Crystal Holdingje še vedno 95-odstotni lastnik Steklarne Luminos, preostalih pet odstotkov lastništev pa sestavljajo mali delničarji.« * Govori se, da naj bi se Steklarna Luminos prodajala. Ali to drži? »Načeloma se še vedno prodaja najugodnejšemu ponudniku, katerega doslej ni bilo. Specifično proizvodnjo, kot je naša. je težko prodati. S takšno bazično proizvodnjo se namreč danes nihče noče več ukvarjati.« * Se je ali se bo družba preoblikovala? »Še vedno smo delniška družba. Zagotovo pa v prihodnje kaže razmišljati o preoblikovanju v d.o.o., in sicer predvsem zaradi visokih stroškov, ki jih nosi takšna oblika organizacije, ki glede na velikost oziroma majhnost naše finne ni več primema.« »Vsem zaposlenim in sebi zelim, da bodo leta, ki so pred nami, prinesla bolj stabilne pogoje poslovanja, boljse rezultate in nekoliko bolj normalno delo, brez prevelikih nihanj, ki smojim biliprica doslej.« * Znano je, da ste delavcem postopno izplačali vse odpravnine, regrese za letni dopust in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ali je Steklarna Luminos še zadolžena, v smislu kreditov ali drugih dolgov? »Tudi mi, tako kot druga podjetja, smo zadolženi. Posebej pereče so obveznosti iz prisilne poravnave, ki zapadejo konec leta 2007. Imamo strategijo, videli bomo, kako jo bomo speljali. Vse je odvisno od prihodnjega poslovnega leta, če bomo dosegli ugoden rezultat.« * Katere izdelke trenutno proizvajate? »To so še vedno stekla za razsvetljavo, svetila in dekorativni izdelki za na mizo iz stekla.« * Na katere trge - koliko na domače in kolikšen odstotek na tuje trge? »Se vedno 85 do 90 odstotkov izvozimo, od tega večino v Italijo in Nemčijo. To sta sicer zahtevna, vendar trdna trga.« * Imate dolgoročne pogodbe in s tem zagotovitev dela za prihodnje? »Delo imamo, z določenimi kupci imamo dolgoročne pogodbe, v prihodnje pa želimo čim več poslov spraviti v takšno obliko, ki bo prinasala določeno sigurnost.« * Se bo število zaposlenih v prihodnje spreminjalo? »Večjih sprememb ni predvidenih, število okoli 200 je za zdaj in za v prihodnje dokaj realno. Prav bi nam prišla še kakšna strokovna delovna sila, predvsem na področju marketinga in inženiringa.« * Kakšnaje strategija Steklarne Luminos? »Se bolj se želimo specializirati na proizvodnjo manjših serij, katere bodo sestavljale izdelke kvalitetnega dizajna, narejene po meri naših kupcev. So Ijudje, ki nočejo kupovati tistega, kar ima 80 odstotkov Ijudi, in tu je naša prihodnost. Izdelki višjega cenovnega razreda v manjših serijah za izbran okus.« * Kdo je vaša desna roka v podjet-Ju? »Moji desni roki sta dve - vodja komerciale Milan Klepec in vodja proizvodnje Darko Robar.« * Glede na to, da prihajate iz Rogaške Slatine, kako se počutite v Slovenski Bistrici in med Bistričani? »0dlično. Osebno počutje tukaj je odlično. Ljudje so pridni, potrpežljivi in delovni, tako da se z njimi lepo dela, zato osebno ne razmišljam o kakšni drugi službi, razen če bodo nastopile višje sile.« C DARKOBORŠIČ ~ Rojen: 3. januarja 1960. Izobrazba:univerzitetnidiplomirani ekonomist. Službovanje: Pivovarna Laško - komercialist (1980-1983), Steklarna Rogaška - vodja izvoza (19831995), Občina Rogaška Slatina - vodja Oddelka za gospodarstvo (1995-2001). Steklarna Luminos - koordinator (julij 2001 - december 2002), direktor - od 1. januarja 2002. Družina: žena Božica, hčerka Sara (20 let) in sin David (16 let). __________________}
Medij: Panorama
Avtorji: Irena Brdnik
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 07. 12. 2006
Stran: 3
