pozval na javni dvoboj. Dabi Pahorševednoostal možsdstimi rokami?Alinismo nekaj takega že videli, ko je Golobič več-krat priskodl na pomočJanezu Drnovšku? Ali je šlo pri javnem pozivu na dvobojza dogovor v Kučanovem opozicrjskembloku ali pa je predsednik stranke ZaresGolobič za korist svoje stranke izrabilPahorjevo omahovanje in izgovarjanje?Če velja drugo, ne gre le za alternativoJanezu Janši, temveč tudi za ponudboizbire med Pahorjem in Golobičem.Na dvoboju z Janšo Golobič Pahorja nepotrebuje. Pahorjeva polemika z Janšoje na levici vnovič zbudila dvom o Pa-horju, ker je premalo jasen v oceni delavlade. Nezadovoljni so z njim tudi zato,ker bi prav tako kot zunanji ministerDimitrij Rupel in Janša v tednih predvolitvami imenoval nove veleposlanike,čemur so vsi drugi v opoziciji nasproto-vali. Vsekakor naj bi Golobič s povabi-lom na dvoboj poskušal ustaviti politič-no pobudo, ki jo ima v rokah Janša, sajigre slednjega, kot obžalujejo v opoziciji,mediji niso spregledali.Politično kadrovanje kot tema dvobojaje pisano na kožo prvemu možu strankeZares in nekdanjemu kadroviku v vla-dah LDS, zato javnost na obeh stranehtežko čaka na spopad. Janša je rokavicopobral in spomnil na televiziji, ki že pri-pravljata predvolilna soočenja. Gre seve-da za vprašanje, ali bosta s televizijskimi spopadi kot prava konkurenta prepo-znana Janša in Pahor, ali pa bodo pripu-stili zraven tudi Golobiča. Slednji naj bibil, so prepričani privrženci, »strup« zaJanšo. Za Katarino Kresalovo in Golobi-ča bi bilo seveda zelo frustrirajoče, če biostala zunaj. Tudi zato je bil vodja stran-ke Zares prisiljen poseči v spopad.Uspeh Janševega izzivaSDS se je že pred časom v statutu zave-zala, da njeni funkcionarji na državniravni (člani izvršilnega odbora) ne sme-jo biti v upravah in nadzornih svetih go-spodarskih družb v državni lasti, kar jebilo, so prepričani, v preteklosti praviloin praksa. Vlada je tudi omejila funkci-jo članstva posameznika v nadzornemsvetu s petih na tri nadzorne svete inuvedla nezdružljivost funkcije mini-stra in državnega sekretarja s funkcijov nadzornih svetih družb in zavodov vdržavni lasti.Janši je na pikniku SDS v Postojni uspe-lo izzvati konkurenco in ji z mediji vredvsiliti razpravo, zakaj tudi ona ne storitega, karje storila SDS.Nekatere funkcionarje SDS je prepo-ved prizadela in so, kot se sliši, potemle negodovali. Ni pa z njo mogoče, kot nekateri zgrešeno pričakujejo, omejitipolitično kadrovanje. Generalni sekre-tar vlade Božo Predalič, sicer dolgoletničlan SDS, je šele pred kratkim odstotpiliz nadzornega sveta Istrabenza. Ker pačni funkcionar, niti član nobenega stran-kinega organa ali nadzornik v kakšnempodjetju v večinski lasti države, je preddnevi pojasnil vodja poslanske skupineJože Tanko. Pojasnilo kaže na omejenučinek statutarne prepovedi.Janša je uspešno sprožil tudi vpraša-nje sodelovanja opozicije v nadzornihsvetih, kamor je sicer do njegove vladeizključno kadrovala le vlada. V SD soz velikimi napovedmi napovedali pro-gram stranke, te dni pa so se prisiljeniukvarjati s peščico svojih kadrov, ki sojih, pravijo, da bolj pomotoma, postaviliob bok Janševi vladi.Pahor vztraja pri merilu sposobnosti,toda razprava se zlahka sprevrže v dis-kvalifikacijo Ijudi, ki so tako ali drugačepovezani s političnimi strankami. Čebi bilo res tako, bi morali stranke za-menjati s čim drugim. Predsednik SDbi kadroval najsposobnejše, ne glede nato, ali so naši ali vaši. Sliši se lepo, ven-dar bo vsakdo dejal, da so prav njegovipredlagani najsposobnejši. Tako je bilo tudi v času vladavine LDS. Vedno so biliimenovani najsposobnejši.Ravnotežje sposobnostiV stabilni demokraciji je več vredno, dase v družbi med različnimi političnimiin nazorskimi usmeritvami vzpostavipribližno ravnovesje. Tudi na to (ni bilazgolj strankarsko preračunljiva) je me-rila Janševa ponudba, naj v nadzornesvete po svoji presoji sposobnosti kan-didatov predlaga tudi opozicija, pa ;o tarazglaša za partitokratsko prevaro. Kakonaj bodo kadrovani le sposobni, če se nemoremo dogovoriti, kdo je sposobnejši.Če ta konsenz velikokrat ni mogoč, najbodo v nadzornih svetih in še kje dru-gje tudi tisti, ki so po mnenju opozicijenajsposobnejši. Poglejmo področje me-dijev, ki so ga donedavna interpretiralile komunikologi. Razprava o zakonu oRTV je pokazala, da obstajajo tudi dru-gačna stališča o medijskem pluralizmuin jih velja prav tako upoštevati. Gretorej za vprašanje elit, tudi elit v civilnidružbi, ki imajo nemalokrat povsem ja-sno politično barvo.Kardeljeve smeri razvojaIzrečenih je bilo toliko obljub in lepihbesed o kadrovanju po sposobnostih,kot da se stranke s tem ne bodo večukvarjale. Nekdo bo le pogledal na se-znam nestrankarskih kadrov in z njegapravično jemal najsposobnejše.In kakšne so rešitve? Predsednik stran-ke Zares si je v razpravi o Janševem pre-dlogu zastavil vprašanje, ali je Slovenijadrzava državljank in državljanov alidržava političnih strank. »Način, kakosamoomejevanje razlaga sedanja oblasts predsednikom vlade na čelu, kaže, dapojmuje Slovenijo kot državo političnihstrank.« Besede bi še leta 1988 in celo leta 1989 podpisal Jože Smole, predsednikSocialistične zveze delovnega Ijudstva,ki mu je bilo veliko do nestrankarskegapluralizma. Stranko Zares Golobič vidikot tisto politično silo, »ki lahko politikovrne med ljudi«. Na eni strani je tako po-udarjena samoomejitev politike, na dru-gi pa bi jo vrnili med Ijudi. Tudi tu lahkorazberemo sledi nestrankarskega plura-lizma. Nič nenavadnega, saj stranke priIjudeh ne uživajo velikega ugleda.Politicna pobuda in prerokbeNekaj tednov pred začetkom uradnekampanje ima vladna stran politično po-budo še vedno v rokah. Opozicija se prejkot ne le odziva na dnevni i-ed, ki ji je narekovan: nadaljevanje protitajkunskevojne, uzakonjenje karierne diplomacije,sklicevanje izrednih sej državnega zbora,poročanje državnemu zboru, kako ure-sničuje poslanske protitajkunske ukrepe... Vladni strani je uspelo onesposobitidelo orožarske preiskovalne komisije innjenega predsednika Milana M. Cvikla,dve preiskovalni komisiji pa je že sicerustanovila kar sama. §e najmanj se ji jeposrečil pokrajinski referendum. Pred-videvanje, da bodo volivci pokrajine ve-činoma podprli, ni bilo zgrešeno, vendarje bila udeležba na referendumu takonizka, da so si prej zabili avtogol.Opozicija sicer dopolnjuje dosje o kr-šenju pravil pravne države, človekovihpravic, veliko govori o sodstvu in iz-rednih razmerah. Da bi jih podkrepili,njeni podporniki napovedujejo areta-cije. Te bi želele biti nekakšne samoiz-polnjujoče prerokbe: uresničik naj bise zgolj zato, ker so bile izrečene. Stro-kovnjaki pravijo, da se »preroškega« insamouresničitvenega pomena besed po-navadi niti ne zavedamo. V našem pri-meru aretacij najbrž ni tako. Gotovo pato drži za horoskope. Ti veljajo zgolj za-radi samoizpolnjujoče prerokbe. Nekajpodobnega velja tudi za preroške javno-mnenjske raziskave ... • Civilna družbavpolitiki Stranki SD in LDS sta se mocno ugnezdili v ustano-vah civilne družbe. Tojima je omogocilo sodelovanjena oblasti po osamosvojitvi in ohranjanje položajeviz casov enopartijskega sistema. Nekaj imen:MirkoJeleničje bil dolgoletni sekretar Rdeče-ga križa in je leta 1996 kandidiral na listi ZLSD.RK zdaj vodi Janez Pezelj, ki bo kandidiral navolitvah v državni zbor na listi LDS. Je tudi ob-činski svetnik LDS v Novem mestu.Miha Kozinc vodi odvetniško zbornico, bil paje pravosodni minister LDS.Aleš Zalarje dolga leta vodil sodniško društvo,Zdaj je predsednik Ijubljanskega odbora LDS.MiroslavKlunjepredsednikobrtno-podjetni-ške zbornice. Leta 2004 je na listi ZLSD kandidi-ralzaposlanca. Nevenka Lekše je predsednica sindikatazdravstva in sodalnega varstva in clanica Svetaženskega foruma SD.Zdenko Pavček je predsednik gospodarskezborniceinclan LDS.Zoran Thaler je bil predsednik zveze taborni-kov in zunanji ministerv vladi LDS.Vika Potočnikje bila predsednica zveze prija-teljev mladine in LDS-ova županja Ljubljane.Janez Kodjandč je dolgoletni predsednikolimpijskega komiteja. Do leta 1998 je bil pred-sednikZLSD. Franci Ekar je predsednik planinske zveze.Leta 2004 je bil poslanski kandidat LDS.Mitja Slavinecje predsednik potapljaške zve-zeinposlanecLDS.Tone Anderlic je predsednik zveze za avto-šport in dolgoletni poslanec LDS.Silva Črnugelj je predsednica namiznoteniškezveze. Leta 2000 je postala poslanka ZLSD.Maks Tajnikar je dekan ekonomske fakultetev Ljubljani. Bil je gospodarski minister ZLSD.Igor Lukšičje bil dekan na fakulteti za druž-bene vede. Je podpredsednik SD.Rado Bohincje rektor primorske univerze. Biljenotranji ministerZLSD.Lucija Cokje bila rektorica primorske univer-ze.BilaješolskaministricaLDS,zdajpajepred-sednica odbora za znanost in razvoj pri LDS.Mateja Kožuh Novak je predsednica zvezeupokojencev. Leta 1992 je bila izvoljena za po-slankoZLSD. Iz kadrovskegaizbora LDS Mirko Bandelj je bil kot generalni sekretarvlade tudi po pisanju Mladine »eden glavnihkadrovskih kombinatorikov« zadnje vladeLDS. Tako je bil tudi predsednik nadzornegasveta Slovenskih železnic in predsednik svetaKlinicnega centra (leta 2003 je dosegel, da jeodstopil dolgoletni direktor UKC dr. PrimožRode). Bil je tudi prvi mož Lions kluba. V vod-stvu LDSje bil na celu statutarne komisije.Jože Lenic, poslanec LDS, je leto pred kon-cem zadnjega mandata LDS postal predse-dnik uprave Zavarovalnice Triglav, prej pa jevodil Kapitalsko družbo. Pred razrešitvijona Kadu v casu Bajukove vlade je bil izvoljenše za clana nadzornega sveta Dela in BankeDomžale ter v nadzorni svet Leka. Zorana Jankoviča je po besedah AntonaRopa za direktorja Mercatorja nastavil on.Marijana Kanduti, svetovalka nekdanjegapremiera Antona Ropa, je bila predsedni-ca nadzornega sveta Casinoja Portorož. Obzamenjavi je dejala: »Bilo je pricakovano.Lastnik ima pac pravico zamenjati tiste, o ka-terih meni, da so neprimerni. Glede na svojepoliticno prepricanje za sedanjo političnooblast najbrž nisem primerna ne samo za ta,ampak tudi za noben drug nadzorni svet.«Kot da bi gospa videla v prihodnost in pred-videla številne obljube, da od zdaj naprejnihce ne bovec politicno kadroval, Golobicjena tiskovni konferenci zatrdil, da Kandutijevani bila v vodstvu LDS. No, v frakcijskih bojih vmestni LDS se je jeseni leta 2005 njeno imeznašlo med pristopniki k frakciji, katere pr-vopodpisanijebil PeterBožic.Igor Šoltes, ki zdaj vodi racunsko sodišce,ni nikoli kandidiral za poslanca ali veljal zaeldeesovca, seje pa potegoval za Ijubljan-ski mestni svet (v letih 1994 in 1998) nalisti LDS.

Medij: Reporter
Avtorji: Puc Ivan
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 21. 07. 2008
Stran: 24