MIHAJENKO Dejstvo, daje Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) po šestihletih prodala svojih 4,5 odstotka delnic NLB - zasebni skupiniPoteza, nepa državni Zavarovalnici Triglav - verjetno vsajkratkoročno ni slaba novica za naš »muze]ski«finančni sistem. EBRDjenamreč v NLB predvsem upravljavsko statirala (kot nekdaj v SKB,rezultat zgodbe je znan). Po drugi strani pa biprodaja delnicdržavnemu Triglavu pomenila le mešanje državne lastnine z drugodržavno

lastnino in s tem novo nepreglednost. Vsaj to so očitno doumelitudi v EBRD in so zato s prodajo delnic NLB Potezi prebrali lekcijofinančnemu ministru Andreju Bajuku in njegovemu, na celi črti (NLB,NKBM) neuspešnemu stebričenju slovenskegafinančnega sektorja.VPotezi zdajpravijo, da so z nakupom dosegli dva glavna cilja:povečali da so delež v dobri banki z menda vznemirljivo dobrimipotenciali, zlasti na tujih trgih, hkratipa da soposkrbeli, da bo bankaostala v večinski slovenski lasti. K obema tezama so možne pripombe:kar zadeva kvaliteto aktive, ima NLB menda nekaj dvomljivih naložb,tako doma (posojila za menedžerske prevzeme) kot na tujem, v Srbiji(Agroživ), m vsaj slednje bo ta ponedeljek obravnaval tudi nadzornisvet banke. Na naše vprašanje, ali so ob več kot 100 milijonov evrovvredni naložbi v NLB opravili skrben pregled banke, so včeraj v Potezina hitro zamahnili z roko, čes da ne, ker bančno poslovaiije kotsolastniki tekoče spremljajo.Zanimivo. Po drugi stranipo Sloveniji zdaj hodijo predstavnikiagresivnih velikih globalnih skladov (Blackstone, Apax), ki si podajajokljuko na NLB, pred nakupom deleža od KBC opravljajo skrbnepreglede in bi bili verjetno tudi za Potezino naložbo pripravljeniponuditi zanimivo vsoto. Kakšna cena bi torej proklamirano Potezinoskrb za nacionalne interese postavila v senco ponujenega kapitalskegadobička? »VPotezi nakupljenih delnicNLB ne biprodali nitipo ceni400 evrov,« je predsednik uprave Poteze Branko Drobnak kategoričnoodgovoril na naše vprašanje, ali bi segli v roke tistemu, ki bi za delniceNLBponudil omenjeno vsoto. Zaveza, ki sijo velja zapomniti.Naslednje vprašanje je, kako boPoteza kot portfeljska investitorkasploh lahko upravljala s svojimi sedmimi ali osmimi odstotki NLB. Vsajdo nadaljnjega verjetno tako kot doslej, torej simbolično. Svojegapredstavnika v nadzornem svetu bo dobila šele z naslednjo delniskoskupščino. 0 tem, ali bo kot solastnica privilegirano pripuščena knovemu delničarskemu sporazumu za NLB (skupaj z državo, mordaBlackstonom) kije vpripravi, pa bo odločala vlada; glede na počitnicein bližnje volitve bo to morda stvar prihodnje vlade. Kažepa, da bilahko Potezino vodstvo našlo skupno besedo tudi s sedanjimfinančnimministrom in državnimi nadzorniki NLB.Gledano širše pa Potezina poteza v NLB vključuje mnoga tveganja inizzive. NLB se z napovedanim odhodom Marjana Kramarja nahaja vupravljavskem vakuumu, med zdajšnjimi člani uprave ni prave»kemije«, enako pa velja tudi za nadzornike. Država kot ključnalastnicaje z nezmožnostjo kompromisa s KBC (ki bi bila nedvomnoboljša strateška lastnica od omenjenih skladov) in s konfuznodokapitalizacijo najbolj odgovorna, daje banka v najbolj nestabilnemupravljavskem položaju po koncu sanadje. Zatoje čas, da se lastniškipremiki v NLB umirijo, da banka dobi bolj dolgoročne lastnike in danjene delnice začnejo kotirati na borzi. Morda bi takšna tržnapreglednost državo leprisilila, da bi bolj strateško modro upravljala zinštitucijo, ki menda še vedno predstavlja srčiko slovenskihnacionalnih interesov.



Medij: Delo
Avtorji: Jenko Miha
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 04. 07. 2008
Stran: 5