svcta Petro-la in Janšev osebni prijatelj VIKTORBARAGA, prvi mož Istrahcnza IGORBAVČAR, prvi mož Perspektive DARIIUŽNA in prvl mož katolisko obarva-nega Zvona Dva Holdinga SIMONZDOLŠEK, si bodo upravljalski nad-zor nad Petrolom zagotovili, ne dabl za to namenili en sam evro. De-janskega prevzema jim ne bo treba izpeljati. Za novi sistem upravljanjaso se odločili tako rekoč tlk predzdajci, saj se sedanjim nadzornikommaiidat izteče aprila, sedanjl upravipa decembra 2009.Predlog o eiiolirni upravi mora naskupščini dobiti 75-odstotno podpo-ro navzočih delničarjev, kar ne botežko. Glede na lansko 64-odstotnoudeležbo na skupščinl bl namrečtrije največji zasebni delničarji inparadržavna sklada imeli slablh 90odstotkov glasov. Sod in Kad imatav lastl dobrih 28 odstotkov delnic,Perspektiva obvladuje blizu desetodstotkov, Istrabenz skoraj 17 od-stotkov (če stejemo se delež Zavaro-valnice Triglav, za katerega je Istra-benz že napovedal odkup), maribor-ski sklad Julius (med njegovimiustanovitelji je Zvon Dva Holding) pa slabe štiri odstotke. Pet lastnikovtorej obvladuje skoraj šestdeset od-stotkov Petrola, pri čemer delež trehnajvečjih zasebnih laslnikov prese-ga delež državnih skladov.Logika 75-odstotne podpore navzo-čih delnlčarjev scvcda velja tudiobrnjeno - upravni odbor bo všestletnem mandatu skoraj nemo-goče zamenjati, saj bo tričetrtinskovečino težko zbratl. tudi če bo mo-rebitna nova vlada vodstvene Ijudiv obeh državnih skladih zamenjala.V enajstčlanskem upravnem odbo-ru naj bi funkcijo predsednika opra-vljal VIKTOR BARAGA, poleg njega panaj bi v odboru sedeli še DARI Juž-NA, Bavčarjev svetovalec v Istraben-zu KRISTJAN SUŠINSKI, član uprave Zvona Dva Holdinga LJUBO PEČE,predsednik upravnega odbora SodaMILAN PODPEČAN, predsednik SLSBOJAN SROT, sedanji član uprave Bo-ŠT)AN NAPAST in sedanji predsednikuprave MARKO KRYŽANOWSKI.Vseh osem članov naj bi skupsčlnav upravni odbor izvolila v paketu,dva izmed njih pa naj bi bila natoimenovana na funkdjo izvršnih di-rektorjev družbe. Poleg osmericenaj bi biH v upravni odbor poznejeizvoljeni še trije predstavniki zapo-slenih. KRYŽANOWSK1 RAJE NA GOLFKOT V PISARNOKljub politični obarvanosti predla-ganega upravnega odbora in dej-stvu, da bo člane prihodnjih šest letpraktično nemogoče zamenjati, se ministru za gospodarstvo ANDREJUVIZJAKU prehod na enotirnl slstemne zdi sporen. Pravi, da ponuja šte-vilne puzitivne plati, predvsem boljučinkovito poslovanje. A nenavadnoje, da vlada po enl strani zaostrujezakonodajo glede zaščite malih del-ničarjev, po drugi stranl pa skupinadelničarjev prevzema nekajletnooblast nad družbo. Ko smo o tcrnpovprašali Vizjaka, smo na odgovorčakali zaman. So pa zato do pnlitič-no obarvane sestave kritični v skla-dih KD, ki imajo v lasti dobrc trlodstotke Petrola. Po besedah vodjeupravljanja sredstev v KD PETRAGROZNIKA prehod na enotirni sis-tem načeloma podpirajo, saj ]e prl-meren za družbe, v katerih obstaja velika nevarnost negospodarnegaravnanja s sredstvi, kar Petrol z vlso-kim denarnim tokom prav gotovoje. A hkrati dodaja: sNasa odločitevna skupscini bo odvisna predvsem odpredlagane zasedbe upravnega odbo-ra. Če bo ta zasedba politično obarva-na, jo bomo zavrnill.e Zmotila naj bijih predvsem Šrotova kandidatura.Seveda je vprašanje, ali KD s svojimlastniškim deležem lahko kaj dose-že. Poleg tega naj bi se prvi možskupine KD MATJAŽ GANTAR sam od-povedal članstvu v upravnem odbo-ru, kar potrjuje govorice, da name-rava KD svoj delež v Pctrolu prodatiIstrabenzu.Pa bo predlagana osmerica na kon-cu dejansko pristala v upravnem od-boru? Vsak delničar na skupščlnllahko poda nasproten predlog m Baraga je prepričan, da bo nasprotnihpredlogov veliko. Povsem mogočeje, da bo s seznama izpadel Kryžano-wski. Baraga naj bi bil namreč zara-di počasne siritve Petrola na tuje tr-ge že nekaj časa nezadovoljen s se-danjo upravo. 0 Kryžanowskem sicerveliko pove njegova lanska izjava zarevijo Golf Klub, ko je dejal: iNajslab-5i dan na golfu je se vedno boljsi kotnajboljsi dan v službi.sLastniki sicer upravičeno prlčakujc-jo, da bo več časa posvečal službikot pa hobijeni, še zlasti ker poslo-vanje Petrola lani ni bilo tako ble-Sčece, kot bi lahko bilo glede na to,da so bile v letu 2006 sprejete višjemarže. Poznavalci potrjujejo, da seKryžanowskemu resno maje stolček, a da si Baraga ne upa narediti hitre-ga reza, saj za Kryžanowskim stojienergetski lobi, za katerega naj bidelal znani lobist Božo DIMNIK, si-cer stric Kryžanowskega in človek,ki naj bi imel veliko zaslug za to, dase je Kryžanowskemu uspelo pov-zpeti na položaj predsednika upra-ve. Za zdaj kaže, da bo Kryžanowskipostal član upravnega odbora, po-stopoma pa bo odrinjen na stranskitir.Ker naj bi interese Kada v uprav-nem odboru zastopal Baraga, se za-stavlja vprašanje, koga naj bi zasto-pal Šrot. Ena najbolj verjetnlh raz-lag je, da se je na seznamu znašelzaradi miru v vladajoči koaliciji. Za-nimivo je, da celo sam Šrot dvomi,da bo na seznaniu ostal. s99-odsto-tno sem prepnčan, da me v upravnem TAKTIČNI ZAVEZNIKI JANEZA JANŠE SI BODO Z ENOTIRNO UPRAVO ZA NASLEDNJIH ŠEST LET IN NE GLEDE NA IZIDVOLITEV ZAGOTOVILI NADZOR NAD PETROLOM. odboru ne 60. Razmisljal sem celo, dabi umaknil svoje soglasje, saj delo vupravnem odboru pomeni polno za-poslitev in nisem prepnčan, če me tores zanima,<: pravi sam. Šrot naj bibil nioteč predvsem za gospodar-skega ministra ANDREJA VIZJAKA.sMoti ga, da edini med predsednikistrank sedim v nadzornem svetii, pačeprav samo v eneni.s A Šrot tudi niprepričan, da bo predlog o spre-membi nacina upravljanja na skup-sčini gladko sprejet. »Ne veia, ce sores vsi tako dogovorjeni, kot se govori.sPo eni od razlag bi Šrot v upravnemodboru lahko zastopal male delni-čarje, saj ti po sedanjem predlogu vvodstvu družbe nimajo predvidene-ga zastopnika, in to navkljub dej-stvu, da jih je več kot 40.000, skupajpa imajo v lasti skoraj 25 odstotkovPetrolovih delnic. Baraga se brani,da gre za preliminarno sestavoupravnega odbora in da si bo priza-deval za to, da bodo svojega pred-stavnika dobili tudi mali delničarji,ne izključuje pa niti možnosti, da bito vlogo prevzel Šrot. Za male delni-carje je to lahko dobra pogajalskapozicija. Vprašanje pa je, če bo Ba-raga držal besedo. Doslej ideji o za-stopniku mallh delničar)ev ni bilnaklonjen. Ko je Vseslovensko zdru-ženje malih delničaijev leta 2006predlagalo, da bi bil v nadzorni svetPetrola Imenovan dr. MIRAN MEJAK,njihovim pozivom ni prisluhnil. JE ENOTIRNI SISTEM RESPRIMEREN?Uradna razlaga za uvedbo enotlrne-ga sistema upravljanja je, da bi stem pripomogli k hitrejši uresniči-tvi stratcskcga poslovnega načrta inpovečali učinkovitost družbe. Bistve-na značilnost enotirnega sistema je,da ima delniška družba en sam or-gan, upravni odbor, ki nadoniestiupravo in nadzornl svet. Upravniodbor sestavljajo izvršni in neizvr-sni clani. Ob prehodu z dvotirnegana enotirni sistem je zaradi spre-membe statuta potrebno tričetrtin-sko soglasje na skupščinl navzočihdelničarjev, ob normalnem imeno-vanju pa navadna večina. Po zako-nu o gospodarskih družbah iz leta2005 mandat upravnega odboralahko traja najvec šest let, pri čemerse posamezni članl upravnega od-bora podobno kot člani nadzornegasveta predčasno lahko odpokličejo stričetrtinsko vecino na skupscini.Kateri sistem je boljši, enotirni alidvotirni, je težko reči, saj ima vsaksvoje prednosti in slabosti. Nacelo-ma pa velja, da je enotirni sistemsmiselno uvesti, ko ima družba ene-ga lastnika oziroma je lastništvokonsolidlrano tako, da je več znanihlastnikov. Ob izrazito razpršenemlastnlštvu pa se svetuje ohranitevdvotirnega sistema. sPrednost enotir-nega sistema je njegova večja avtono-mnost, kar druzbi omagoča, da raz-merja znotraj upravnega odbora uredi po svoje. Kot slabostpa se lafiko pojavipomanjkanje neodvisnega strokovne-ga nadzora, če so tudi neizvrsni claniupravnega odbora aktivno vključeni voperativno in tekoče vodenje poslov,sopozarja dr. BORUT BRATINA, profe-sor na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti in član upravnegaodbora Združenja članov nadzornihsvetov. V zadnjem času se za javnedelniške družbe, torej tiste, ki koti-rajo na borzi, s predpisi določa, damorajo obvezno imeti t. i. revlzljskiodbor. To zahtevo postavlja tudi zakon o gospodarskih družbah. V re-vizijski komisiji so lahko le neizvršničlani upravnega odbora, hkrati pamora v svoji sestavi imeti vsaj enegazunanjega člana, ki je neodvisnistrokovnjak s področja financ, revi-diranja In računovodenja. KLUB STARIH PRIJATELJEVKDO SO GLAVNI IGRALCI POLITIČNEGA PREVZEMA PETROLA Eden glavnih igralcev )e prvi možkoprskega Istrabenza IGOR BAVČAR.Ker je (avnosti dobro poznan, po-vejmo le, da je Istrabenz od no-vembra lani v 32,6-odstotni lastiPetrola, Istrabenz pa ima v Petrolu15,87-odstotnl delež in je tako nje-gov drugi največji delmčar.Glavni favorit za predsednikaupravnega odbora Petrola VIKTORBARAGA je mednarodni poslovnež,častnl konziil Avstrallje v Sloveniji,mladostni prijatelj JANEZA JANŠBter prijatelj razvpitega avstralske-ga poslovneža DUŠANA LA}OVICA, kije pred leti javnost razburil z obja-vo dosjeja Udba.net. Baraga m Jan-ša sta bila v otrostvu soseda v Gro-supljem, v razmiku enega leta pasta maturirala na gimnaziji Stična.Da Baraga uživa neomajno zaupa-nje premlera, dokazuje dejstvo, daga je prav sedanja vlada ustoličilaza prvega nadzornika Petrola inprvega nadzornlka Igralnlce Hit.Toda Baraga poudarja, da imaznance tudl iz druglh političnlhopcij. stfe vidina se kotpolitičen Qo-vek - sem preveč direkten, da bi bilpolitik. Povabili, kot sem ju dobil za nadzorni svet Petmla in Hita, je-mljem kot izzlv. In sprefel tilju tudipod kakšno drugo vlado,< je izjavilza Finance. Baraga je poslovno ka-riero v tujini začel leta 1985 kotpredstavnik in nato direktor av-stralske podružnice Slovenijalesa.Pozneje je v Avstraliji ustanovll la-stno podjetje. ki se ukvarja pred-vsem z uvozom in izvozom. V far-macljl se ukvarja s prodajo intelek-tualne lastnine, v avtonnobilski in-dustriji z dodeiavo uvoženlh pro-duktov, s predelavo in distribudjoavstralske volne, mesa ln druglhsurovin. Sodeluje s števllniml pod-jetji, na primer s Svicarsko farma-cevtsko korporacijo Novartis, kate-re del je tudi Lek.Pobudnik zamisli o uvedbl enotfr-ne uprave Petrola je DARI JUZNA,kl s svojo poslovno skupino Per-spektiva kroji usodo mnogih slo-venskih podjetij. Med druglm Imapod nadzorom skoraj deset odstot-kov Petrola In dva odstotka Tele-koma Slovemje. Revija Manager jezakonca Južna uvrstila na petomesto med sto najbogatejiimi Slo-vencl, njuno premoženje pa ocenila na 145,8 milijona evrov. Bor-znoposrednlška hiSa Perspektlvaje znana predvseni po hitrem od-zivu pri nakupovan}u delnle Pivo-varne Union na za~etku prevze-mne vojne in po dobrih povezavahz nekaterlmi večjlmi Institucional-nimi vlagateljl. {užna je znan tudlpo dobrero sodelovanju z mini-strom ANOREJEM ViziAtCOM. Meddruglm naj bl sodelovala pri po-skusu prevzema Term Čatež. Juž-na je v finanCnih. poslih pomem-ben igralec. V polovlttiem lastni-8tvu obeh zakoncev je tudl llech-tenstemski sMad Perspektlva FT, klobvladuje skoraj 75 odstotkov Vizi-je Holdinga !n Vlzije HoldingaEna. Ti družbi, ki tmata večinopremoženja v tržnlh vrednostnihpapirjih, lastniško obvladujeta Ce-stno in gradbeno podjet}e Novomesto, ta pa Lisco. X Predsednika vlade Janeza Janšoin predsedmka uprave IstrabenzaIgorja Bavčarja so znova združiliskupni interesi. V Sloveniji je enotirni sistem uvedlože več družb, na primer SCT, Viator&Vektor, Socius, Mobitel, Labod,Predilnica Litija, Pomurka mesnaindustrlja, Istrabenzova hčerinskadružba Istrabenz Turizem, Iskrae-meco in Halcom. Vendar gre pri ve-čini omenjenih za družbe s konsoli-diranim lastništvom. Poglejmo primer Viatorja & Vektorja. Dobrih 71odstotkov celotne družbe imata vlasti zasebni podjetji Vektor, d. o. o.,in Petin, d. o. o. Zlata moneta dveima v lasti 21,54 odstotka družbe.Lastniška razmerja so jasna, zato jebila odločitev, da preidejo na eno-tirni sistem upravljanja, logična. 7.3-nimivo je, da Viator & Vektor revi-zijske komisije za zdaj se ni ustano-vil, jo pa namerava v kratkem. Pov-seni drugačna je zgodba družbePrevent, ki |o vodi BORUT MEH. Nalanski skupscini je bil predlog ouvedbi enotirnega sistema zavr-njen, saj se trije največji lastniki ni-so uspeli poenotiti.Petrol je v nckoliko drugačni situa-ciji, saj ima država posredno v lasti28 odstotkov delnic. Zastavlja se vprašanje, ali je enotirni sistem resprimerna rešitev. Kaj bo na primernovi sistem pomenil za paradržav-na sklada? Kad in Sod se za zdaj šenista povsem izrekla, ali uvedboenolirnega sistema podpirata, iz iz-jav Barage pa je mogoCe sklepati,da mu ne nasprotujeta. Pa so stvarires tako enostavne? »Če bosta Kad in Sod imela 'svojepied-stavnike' v upravnem odboru Pctrola,bosta razpolagala z notranjimi infor-macijami in obstajala bo nevarnosttigovanja na podlagi notranjili infor-macij, kar bo otežilo trgovanfe Kadain Soda z delnicami Petrola. Uposteva-ti bosta morala stroga pravila borze inrazkrivati vse posle s temi delnicami,<:opozarja Bratina. Res je sicer, da jeto v določenem obsegu veljalo tudiza članstvo v nadzornem svetu. a šetoliko bolj bo veljalo za clanstvo vupravnem odboru. Bratina opozar-ja tudi, da bi se petim največjim la-stnikom Petrola pri dogovarjanju ouvedbi enotirne uprave lahko očita-lo usklajeno delovanje. Osmi členzakona o prevzemih namreč dolo-ča, da so osebe, ki delujejo usklajeno, tiste, ki na podlagi izrecnega alitihega ustno ali pisno sklenjenegasporazuma sodelujejo in katerih ciljje pridobiti ali utrditi nadzor nadciljno družbo ali onemogočlti pre-vzemniku uspcsnost prevzemne po-nudbe. V nadaljevanju clen tudidoloča, da usklajeno delujejo osebe,ki so predlagale sprejetje sklepa skupsčine ciljne družbe o imenova-nju ali odpoklicu clanov organa vo-denja ali nadzora ali drugega skle-pa, ki se po zakonu o gospodarskihdružbah sprejema z večino najrnanjtreh četrtin pri sklepanju zastopa-nega osnovnega kapitala in ki so zuresničevanjem glasovalnlh pravicali na drug način dosegle sprejetjetega sklepa. iHavedene dolocbe selahko uporabijo v konkretnem prime-rii uvedbe enotirnega sistema upra-vljanja v Petrolu m potem bodo priza-dete družbe kot delničarji Petrola mo-rale argumentirano dokazati, da nisoravnale usklajeno in da njihov aamenni utrditi kontrolo v Petrolu. Zaradinavedene domneve je torej verjetno,da posamezni večji delničarji ne bodosodelovali pri glasovanju na skupsGni in se bodo tako izognili tej zakonskidomnevi o usklajenem delovanju. Nipa mogoče izključiti možnosti, da bopodana pievzemna ponudba, ki natoprepreči zakonske sankcije, to je izgu-bo glasovalnih pravic nn ciljni druž-bi,c meni Bratina. Podobno razmi-šlja nekdanja državna sekretarka naministrstvu za gospodarstvo ANDRIJANA STARINA KOSEM: »KO pride doiisklajenega delovanja delnicarjev,mora biti po zakonu o prevzemih da-na prevzemna ponudba, malim delni-čarjem pa mora biti dana možnost iz-hoda. V tej situaciji bi morala nemu-doma reagirati tako Agencifa za trgvrednostnih papirjev kot tudi Urad zavarstvo konkurence.sZaniniivo je, da na Ageiiciji za trgvrednostnih papirjev, ki jo od aprilavodi DAM]AN ŽUGEL), nc vidijo razlo-ga za ukrepanje, češ da bo o uvedbienotirnega sistema upravljanja od-ločala skupščina delničarjev, vsiimetniki delnic pa imajo možnostIn pravico glasovati za ali proti ta-kšnemu predlogu, lahko pa tudi iz-podbijajo sklepe ali vlagajo naspro-tne predloge. X PETIM NAJVEČJIM LASTNIKOM PETROLA BI SE PRI DOGOVARJANJU 0 UVEDBI ENOTIRNE UPRAVE LAHKO OČITALOUSKLAJENO DELOVANJE.

Medij: Mladina
Avtorji: Marn Urša
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 18. 04. 2008
Stran: 36