Pred zimo kaze Pokl~uka Mostno turisticno podobo~- ucniske~nflprflveM~Sflfodptel iV~g0~~ m ~risticmh objektovso zaprti, neurejeni odnosi sproza]o Mbe.M ]e videti, da tudi v pnhod~e ne bo dosti bol]e. Besedilo Tomaž Branc, fotografije Špela Žabkar Tik pred zimsko sezono e jasno, da z razcvetom turizma na Pokljuki to zimo ne bo nic. Še nedolgo tega ]e bila nasa najvisja planota eden od biserov zimskega turizma, rekreac~e m zabave tako za domacine kot turiste.
Od konca prve svetovne vojne in vse do devetdesetih let prejsn~ega stolet]a ]e tam vrvelo smucarjev, tekacev, planmcev m drugih obiskovalcev, zda] e. mogoce srecati zlasti vikendase, gozdne delavce, planince m gobar~e. Turizem na planoti v osrčju Triglavskega narodnega parka je zacel takoj po prvi svetovni vojni razvijati blejski hotelir Ivan Kenda. Z bogato okrašenimi konji in sanmi je, skupaj z domačini, z Bleda vozil turiste v takrat zgrajeni hotel Šport, kjer so preživljali dopust, proslavljali božične in novoletne praznike. Zdaj je pokljuška turistična podoba precej bolj turobna, sva ugotovila s kolegico, ko sva hotela preveriti, kako so lastniki in najemniki športnih, gostinskih tn drugih turističnih objektov pripravljeni na zimsko sezono. Glavna ugotovitev je, da se neustavljivo nadaljuje propadanje še tistega, kar je na Pokljuki ostalo. Nekaj upanja, da bo nekoč vendarle bolje, vlivajo edino besede starih in novih gospodarjev, ki obljublj aj o vlaganj a in ureditev infrastrukture. Tudi za gorjuške pipe ni več pravega zanimanja Če se povzpnemo z bohinjske strani, nas prva pozdravi vas Koprivnik, ki, tako kot Gorjuše, ne leži na Pokljuki, kvečjemu pod Pokljuko ali v njej. Tako trdijo domačini. Smerne table ob cesti popotnika usmerijo do domače gostilne, ki pa je v tem casu prazna, zaprta in zaklenjena. Na predzimski Pokljuki je težko srečati cloveško bitje; domačini so kar nezaupljivi in neznancem stežka odprejo duri. Tako se je zgodilo na bližnjih Gorjušah, ko sva spraševala po znamenitih pipah. Izdelovanje teh ima pod Triglavom že tristoletno tradicijo. Pred hišo sredi vasi je ropotal traktor, v odprti garaži se je kuhalo žganje, vendar niti s trikratnim zvonjenjem mti z glasnim klicanjem nisva priklicala nikogar. Del bdgovora na to skrivnost sva dobila pri Slavku na Spodnjih Gorjušah. »Sem mislil, da sta popisovalca,« se je pomiril, potem ko sva mu povedala, kaj iščeva. Osemdesetletni Slavko (videtije precej mlajši), sicer malo neobičajen vikendaš, je z veseljem razložil, da se je sem umaknil pred »norim svetom«. »Ne razumem starejših Ijudi, ki rinejo v mesta.« Kot še nekaj sorodnih priseljenih duš je na Pokljuki našel predvsem mir. »0d miru mi ne more biti nikoli dolgčas,« pove. Doda še, da so mnogi domačini na Pokljuki - teh ni ostalo veliko -, med seboj sprti, da bodo pokljuške vasi, kot jih poznamo zdaj, propadle in naju napoti k fajfarju Alojzu Lotriču, ki živi le stre-Ijaj proč. Tudi on nam potama. »Avtobus že dolgo ne vozi več. Vas se prazni. Trgovine nimamo več, še gostilne ni. Otroci hodijo v šolo v Bohinjsko Bistrico. Veliko moških nima otrok. Prihajajo edino vikendaši, ki naseljujejo prazne hiše. Še trave ne kosijo več ... Včasih je celo dišalo lepše kot danes. Četudi so vsi kadili.« Alojz je edini še živeči stari gorjuški fajfar, ki, kot pravi, le še sem in tja naredi kakšno fajfo, saj za njegove izdelke ni veliko zanimanja. Včasih je bilo drugače. »Na Gorjušah smo pred leti naredili na tisoče fajf, imel sem status svobodnega umetnika, zraven malo kmetije, travnik in gozd, pa smo živeli.« Piparstvo na Gorjušah po njegovem ne bo propadlo zaradi tega, ker so stari fajfarji že pomrli, »saj tudi naši otrod nekaj znajo«, ampak zaradi tega, ker Ijudje ne kadijo več toliko kot včasih. Hotel Šport prenavljajo le počasi Ko sva se prepričala, kako propada znamenita umetna obrt, kako se zapirajo šola, trgovine in gostilne (z izjemo peščice domacinov, ki oddajajo sobe in apartmaje) in kako Andrej iz Kurje vasi preživi z manj kot sto evri mesečne pokojnine, sva odšla na Goreljek pogledat, kako se godi penzionu Jelka in hotelu Šport, ki sta v lasti sklada za razvoj Triglavskega narodnega parka (TNP). Jelka ima po tožarjenju s prejšnjim najemnikom zdaj novega, ki nekako shaja - menda so lastniki potem, ko so jo nekoliko prenovili, pridobili tudi uporabno dovoljenje za obratovanje, vendar menda še vedno nimajo dovoljenja za obratovanje žičnice, kar je posledica neizpolnjenih obljub, zamer in neurejenih odnosov. Uporabnega dovoljenja mma niti hotel Šport, ki ga delno prenavljajo. »0dprli bomo na božični dan,« je zatrdil Jože Resman, direktorskladaTNP. Pri prenovi hotela Šport, ki bo stala 460 milijonov tolarjev, računajo na novega strateškega partnerja, razlaga Resman. To je cerkniška družba Brest Pohištvo, ki bo prispevala del denarja in postala 25- ali 50-odstotna lastnica hotela. Večinski, 75-odstotni lastnik je zdaj država, drugi najvecji deležniki v skladu pa so občine Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Bovec in Kobarid ter mali delničarji. Predvsem slednji so kritični do vodstva sklada, ker jih je vsa ta leta po njihovem mnenju preslabo obveščalo o postopkih, ki jih je vodil sklad, njegovo poslovanje je zanje še vedno uganka. Vrednost premoženja sklada je po razpoložljivih podatkih 1,2 milijarde tolarjev oziroma dobrih pet milijonov evrov, premoženje pa imajo v nepremičninah. Mali delničarji se sprašujejo, kaj naj počnejo z delmcami, katerih vrednost je zdaj minimalna. Po dokončni obnovi hotela bo sklad vstopil na borzo in takrat lahko pričakujejo kaj več, jim odgovarja Resman. Po njegovem se bo to zgodilo čez nekaj let. »Za drugo leto načrtujemo večino obnovitvenih del, če bo le denar. Ne moremo si privoščiti, da bi hotel kar zaprli, zato smo se odločili, da ga bomo prenovili počasi, vsako nadstropje posebej,« pravi Resman. Hotel Šport, ki bo odprt predvidoma do pomladi, uporabljajo predvsem šole, fakulteta za šport m športni klubi, toda kje naj smučajo? Kakor izvemo, prihajajo zlasti zaradi smučarskega teka. Proge za tek so urejene tako na Gorjušah kot na vrhu Pokljuke, kjer vsakoletna biatlonska tekma za svetovm pokal ponese ime pokljuške planote po svetu. Žal tudi tu ne gre brez zapletov. Zaradi pomanjkljive infrastrukture je bilo z vrha biatlonske organizacije že večkrat slišati opozorila, da tekma na Pokljuki ni nekaj samo po sebi umevnega; kljub temu tekme to zimo bo Pnkliuka v vsei svoii leooti, v ozadju veriga Karavank. Jože Brzovič je jezen, ker zaradi najrazličnejših zapletov smučišče na Zatrniku tudi letos ne bo obratovalo. Jože Resman, direktorsklada za razvoj TNP, pred hotelom Sport- Po prepričanju mnogih je bilo tukaj narejenih največ otrok na Gorenjskem. Zdaj čaka na boljše čase. do, in sicer v drugi polovicijanuar Ja. Zatrnik: nič smučanja, nič zabave Ko se spustimo na drugo stran proti Bledu, ne moremo mimo Za trnika. Še v začetku devetdesetit let so tu delovale vse naprave in še domača »diskoteka« za povrh Tamkajšnji smučarski tereni so neprimerno boljši od blejske Straže pručke, h kateri se stelca ves blejski smučarski denar. In vendar je stanje zatrniških smučišč več kot klavrno. »Za to so krivi lastniki in blejska občina, ki je bila v zadnjih štirih letih zelo mačehovska do turizma na Pokljuki, ki bi lahko, tako kot nekoč, lepo zaokrožila turistično ponudbo Bleda m Bohinja. Sami vidite, kam so nas pripeljali neurejeni odnosi,« obžaluje m obtožuje Jože Brzovič, lastnik večine propadlih žičniških naprav na Zatrniku. »Straža bi bila lahko kvečjemu dodatna ponudba za blejske goste, če se jim kak dan ne bi Ijubilo na smučanje na večje, zahtevnejše in atraktivnejše terene,« je prepričan Brzovič. Zalostno pokaže na naprave, ki bi jih bilo treba po letih rjavenja popolnoma prenoviti. »Stin letastoji čisto vse. Tudi letos bo tako. Žal. Z blejsko občino oziroma z nekdanjim županom Jožetom Antoničem se nam ni uspelo o ničemer dogovoriti.« Brzovič je občini predlagal tri možnosti: dolgoročni najem zemljišča (za 50 let), nakup zemljišča ali da bi objekt, v katerem živi in ki stoji na občinskem zemljišču, prodal občini. Zanjo te možncreti niso bile sprejeinljive. Problem, pravi Brzovič, je zemljišče, na katerem stoji spodnja postaja vlečnice. Formalnoje v občinski lasti, medtem ko lastništvo občine Bled v zemljiški knjigi še m vpisano, kar onemogoča vsak nadaljnji korak. Pojasnjuje, da je občina Bled omenjeno zemljišče leta 2000 pridobila od sklada kmetijskih zemljišc in gozdov, doslej pa ga še ni vpisala v zemljiško knjigo. »Ker občina formalno ni bila lastnica zemljišča, ne vlaga v smučišče. Za prenovo je potrebno gradbeno dovoljenje, ki ga brez urejenega lastništva zemljišča ni mogoče pridobiti. Določene zadeve v zvezi z lastništvom imam tudi na papirju, občina pa se ni zganila.« Zatrnik je po novem del občine Gorje. »Poskušal se bom dogovoriti z njimi, da Zatrnik spet usposobimo. Toda počakati je treba na delitveno bilanco med občinama.« Če tudi tam ne bo uspeha, bo šel - kot mnogi drugi - iskat pravico na sodišče. »0bčinaje tista, kije kršila zakon in dogovore, zato me ni strah.« (Prazne) obljube S slovesom glavnega vlagatelja v blejsko turistično infrastrukturo se v zadnjih letih kiti kranjska Sava. Direktor poslovne skupine Sava Turizem Andrej Šprajc pravi, da nove priložnosti iščejo tudi na Pokljuki, o smučišču Zatrnik pa konkretno ne razmišljajo. Zanimivo, če vemo, da je imel Bled še v času Jugoslavije nekajkrat večprenočitev v zimski sezoni kot zdaj, po milijardnih vložkih Save v razne programe za dobro počutje in druge pridobitve, namenjene predvsem~kongresnemu turizmu. Tudi Eva Štravs Podlogar iz lokalne turistične organizacije Bled meni, da Zatrnik nima veliko možnosti, da bi spet zaživel v takšni obliki kot nekoč, zato pa priložnost za uspešnejšo zimsko sezono vidi na Rudnem polju in drugod na Pokljuki. Podobno meni Marko Lenarčič, direktor LTO Bohinj. Območje Pokljuke vidi kot priložnost za razvoj sonaravnih oblik turizma in rekreacije v mejah, ki jih dopušča to občutljivo okolje. Župan nove občine Gorje Peter Torkar pa se zaveda, da se bodo o problemih Pokljuke lahko dejavneje pogovarjali šele po končanem prevzemu poslov (in dokumentacije) od blejske občine, iz katere so Gorje lani izstopile. Če k vsemu naštetemu dodamo še zaprto gostišče Mara, prepire glede sirarne na planini Praprotnica, neurejene lastniške odnose in pomanjkanje razvojne vizije, brez zadržkov sklenemo, da je turistična Pokljuka sramotno ogledalo vsem, ki so odgovorni za (ne)vsebino dogajanja. ~i~Jelka na Goreljku - Tu je mogoče dobiti kaj za pod zob, za žejo ali privezovanje duše, nato pa dalečna-Izdelovanje pip ima pod Triglavom že tristoletno tradicijo. Simpatični detajli na Gorjušah.
Medij: Nedelo
Avtorji: Branc Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 10. 12. 2006
Stran: 23
