in dobrodošli.
JANEZ JANŠA (predsednik vlade): Dober dan.
ŠERUGA: Zdaj že lahko rečemo, da je bil za to tragedijo na reki Savi usoden človeški faktor, se pa v takih primerih nekako vedno znova zganemo in se vprašamo tudi, kako bi lahko take nesreče v prihodnje preprečevali. Kaj lahko tukaj po vaši oceni stori vlada, so se pokazale zdaj kakšne pomanjkljivosti, ki bi jih kazalo odpraviti, da takih nesreč ne bi več bilo?
JANŠA: Torej popolnoma nesreč, ki jim botruje človeški faktor, verjetno ni možno odpraviti, ker se običajno potem zgodi nekaj, kar je žal še vedno človeškega. Tukaj je šlo za gradbišče, plovba tam jasno ni dovoljena večinoma ali pa mislim, da so vsi to vedeli, vendar pa seveda niso verjeli oziroma niso vedeli, da je stvar tako nevarna. Običajno se vedno te stvari podcenjuje. Nesmiselno je zdaj kogarkoli obtoževat za to nesrečo, ker so pač tisti, ki so bili zraven mrtvi in skratka to je velika tragedija. Še enkrat iskreno sožalje vsem, ki so izgubili najdražje tukaj. Še posebej za Sevnico, delno za Krško, je to pač velik udarec.
ŠERUGA: Kdaj bo dan žalovanja, gospod predsednik?
JANŠA: Zelo verjetno v torek, ker je takrat tudi žalna seja Državnega zbora in tudi pogreb nekaterih.
ŠERUGA: Na kraj nesreče ste v četrtek ponoči odhiteli tudi sami, tam je bil tudi predsednik republike dr. Danilo Tuerk. Sta se uskladila da bosta skupaj odšla na kraj nesreče? Je torej tudi v takih izrednih v bistvu situacijah vajina komunikacija tekoča?
JANŠA: Predsednik je odšel takoj, njegov kabinet je obvestil moj kabinet o tem, da potuje. Mi smo še v Ljubljani koordinirali z nekaterimi ministri določene aktivnosti, ker to ni bil ravno nek običajen primer neke naravne nesreče, kjer se uporabijo čisto običajni postopki. Potem se mi je zazdelo, da bi bilo potrebno določene stvari urediti na kraju samem in smo odšli dol. Izkazalo se je, da je bilo to upravičeno, čeprav je samo reševanje potekalo zelo profesionalno. Vsa pohvala gasilcem, policiji, CZ, potapljačem, reševalcem, ekipam prve pomoči, ki so bile tam in so storile, kar je bilo pač možno. Je pa bilo nekaj šumov pri obveščanju svojcev oziroma tistih, ki bi lahko bili svojci ponesrečenih. Tukaj je bilo precej zmede, nekateri so objavljali spiske vabljenih na spust. Se je mešalo pač te spiske in imena na teh spiskih z dejansko pogrešanimi. In pravzaprav ni bilo nikogar v prvih urah, ki bi imel vse informacije, tudi to je treba upoštevati.
ŠERUGA: Kakšna pa je vajina komunikacija, gospod predsednik, s predsednikom republike, ko gre za imenovanje novih veleposlanikov? Tukaj se je zdelo, da sta s predsednikom prvič nekoliko bolj na odprti sceni prišla v kratek stik. Predsednik je dejal, da novih imenovanj ne bo podpisal do volitev, vlada pa s postopki imenovanja kandidatov nadaljuje. Menda tudi ta četrtek ste potrdili nekaj novih kandidatov za veleposlanike. Sta se s predsednikom neformalno kaj dogovorila, glede na to, da vlada postopke pelje naprej?
JANŠA: Torej vlada bi nekatere od teh postopkov morala pravzaprav opraviti že v lanskem letu, vendar smo številnim veleposlanikom, ki se jim je mandat iztekal v drugi polovici lanskega leta, pa tudi nekaterim, ki se jim je iztekel prej, mandat podaljšali zaradi predsedovanja, ker je bilo to racionalno smiselno zaradi izkušenj. In dogovor je bil, da se seveda takoj po koncu predsedovanja ti postopki izpeljejo, tudi z njimi osebno. Tako da je vlada pač to naredila takoj, ko se je predsedovanje končalo. In jaz tukaj ne vidim nobenih spornih zadev, ni še nobene volilne kampanje. V prejšnjih mandatih se je to delalo v sami volilni kampanji, nazadnje celo dva dni pred volitvami. To se res ne spodobi, vendar pa v našem primeru ne gre za to in gre karierne diplomate. Za tiste, ki so že diplomati, za tiste, ki so bili in so to prekinili, kot recimo eden od ministrov, ki je prekinil svoj mandat veleposlanika in ki je tudi med predlaganimi. Recimo tudi eden od svetovalcev predsednika republike, ki se je javil na razpis.
ŠERUGA: Dušan Snoj, ne?
JANŠA: Težko govorim o imenih, ker imena so, dokler ne dobimo soglasja države, kamor te ljudi pošiljamo, zaupna in jaz bi pač prosil, da se to upošteva. Dejstvo je, da je verjetno največja pomanjkljivost ali pa potencialna slaba stran tega dogajanja v zvezi z imenovanjem veleposlanikov v tem, da smo poslali oziroma da pošiljamo prošnje za soglasja v države, kamor bodo oni napoteni, tam pa vedo, da je pri nas tisti, ki na koncu podpiše imenovanje se pravi predsednik republike dejal, da tega v tem času ne bo naredil, kar lahko povzroči nekaj zmede zunaj. Ampak to ni kakšna velika tragedija, tukaj je treba vedeti, da v imenovanje veleposlanikov je vključenih več dejavnikov. Zunanjo politiko po ustavi v Sloveniji vodi vlada in Državni zbor, ki določa smernice, tudi pri imenovanjih veleposlanikov. Odbor Državnega zbora da mnenje, predsednik pride na koncu. In v tem trenutku noben od teh postopkov še ni tako daleč, da bi predsednik imel na mizi predlog. In še nekaj časa, ker čakamo tudi na soglasje iz drugih držav, tega predloga ne bo, tako da mi v bistvu govorimo o nekem časovnem zapletu, ki bo…
ŠERUGA: Izgleda, da vsak ostajata na svojem.
JANŠA: Ne ostajava vsak na svojem. Pač vlada dela v skladu z ustavo in zakoni in tukaj zagotovo ni popolnoma nič spornega. Kako bo pa ravnal predsednik, je pa to njegova suverena odločitev.
ŠERUGA: Dobro, še ta mesec se bo v Državnem zboru popravljal zakon o zunanjih zadevah. In sicer tako, da politična imenovanja veleposlanikov v prihodnje ne bodo več možna. Osnovni predlog za to je prišel z stranke Zares, ampak vlada je nekako šla zraven in kaže, da bo večina zagotovljena. Zakaj popolna profesionalizacija diplomacije, gospod predsednik, šele dva meseca pred volitvami?
JANŠA: Jaz temu ne bi tako rekel. To pa zaradi tega, ker je tudi v teh imenovanjih, ki jih je vlada izvajala v tem mandatu, to načelo upoštevala. Nismo imenovali nikogar, ki ne bi bil iz te sfere, iz diplomacije ali ki ne bi imel tovrstnih izkušenj.
ŠERUGA: Kaj pa Zagreb, Beograd, Izrael?
JANŠA: Nas kritizirajo tisti, ki so šli iz poslanskih vrst direktno na veleposlaniška mesta, kot je bil recimo poslanec Juri, poslanec Zlobec, poslanec Šetinc, poslanec Bekeš in vsi ostali. V tem mandatu je bilo tega, da bi imenovali poslanca za veleposlanika, mislim, da ni bilo primera. Bil je en primer, vendar še ta ni šel na to funkcijo s poslanskega mesta, čeprav je bil izvoljen.
ŠERUGA: Dobro. Ugibalo se je in se še vedno ugiba, da bi veleposlaniško mesto zanimalo tudi zunanjega ministra Rupla, ki pa smo ga v sredo, ko je vaša stranka predstavljala program za novo mandatno obdobje, ujeli v ekipi, za katero ste vi sami dejali, da je potencialna ministrska ekipa. Če zmagate na volitvah in sestavite vlado, gospod Janša, boste Dimitrija Rupla znova predlagali za ministra?
JANŠA: Veste kaj, zelo nerad komentiram takšne govorice, slišali smo, da nekoga zanima neko mesto. Verjetno marsikoga kaj zanima, ampak med kandidati za veleposlanike sedanjega zunanjega ministra ni.
ŠERUGA: Ga boste še enkrat predlagali za ministra, če boste sestavljali vlado?
JANŠA: Pač ekipa, ki je sestavljala program v okviru strokovnega sveta SDS je tudi naša ponudba za naslednjo vlado.
ŠERUGA: Večkrat tudi v zadnjem tednu ste povedali, da boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji ostaja dokaj visoko na vaši politični agendi. Zgodila se nam je tudi afera Patria. Posel je vreden 278 milijonov evrov in finski preiskovalci sumijo, da je prišlo do podkupovanja in pravijo, da so po njihovih podatkih v to korupcijo vpleteni tudi ljudje iz Slovenije. Kako to komentirate?
JANŠA: Jaz mislim, da bodo finski preiskovalci tudi ugotovili, ker tam, če se takšen sum pojavi in če pač zafunkcionirajo stvari, potem se kdo znajde tudi v priporu, v Sloveniji pa to skoraj ni mogoče. Čeprav jaz tukaj težko govorim o kakšni vnaprejšnji krivdi. Zadevo poznam verjetno toliko kot vi. Vem, da je bila odločitev o tem, da se gre v nakup oklepnikov sprejeta v času mandata prejšnje vlade.
ŠERUGA: Je pa posel izvedla ta.
JANŠA: Posla še ni nihče izvedel, ker ga pač še ni. In v času prejšnje vlade je bilo podpisano tudi pismo o nameri z enim podjetjem, s Sistemsko tehniko. V mandatu te vlade se je minister za obrambo odločil da bo naredil mednarodni javni razpis, jaz mislim, da je ravnal pravilno. Narejen je bil mednarodni razpis, izbran le bil najboljši ponudnik in jaz mislim, da je tudi tukaj minister ravnal absolutno pravilno. Nelogično bi bilo, da se izbere slabšega ali pa dražjega ponudnika. In podpisana je bila pogodba in stvari so stekle. V kolikor je pa bilo v tem postopku kaj narobe, naj se razčisti, naj tisti, ki so odgovorni, ali pa če se izkaže, da so odgovorni, odgovarjajo. Osporavat celo zadevo pa zaradi tega, ker poslov ni dobilo podjetje s katerim je bilo brez javnega razpisa podpisano pismo o nameri, je pa nekoliko čudno.
ŠERUGA: Kaj pa Igor Bavčar, gospod predsednik? Zanj ste pred kratkim rekli, da se ga skuša po krivici prikazati kot edinega oziroma največjega tajkuna. Pa vendar me zanima tole. Je Bavčarjev način lastninjenja v Istrabenzu za vas moralno sporen ali ne?
JANŠA: Torej vsi načini, ki niso v skladu z zakonodajo pa tudi z neko običajno normalno poslovno moralo so zame sporni, ne glede na to, kdo jih izvaja.
ŠERUGA: Tudi ta?
JANŠA: Ta odgovor, ki ste ga vi citirali, sem jaz dal na neko zelo specifično vprašanje. In dejansko se včasih skuša nekoga potisniti v osredje zato, da se prikrije večje ribe. In tisti, ki so med ostalimi spornimi postopki lastninjenja polastninili tudi slovenske medije, to zelo uspešno delajo.
ŠERUGA: Ravno z Boškom Šrotom, na katerega mislim, da ste se navezali, ste pred nekaj časa dobro sodelovali. Zakaj bi se sicer maja 2005 osebno z njim srečali? Po vsem, kar se je zdaj zgodilo, gospod predsednik, ste bili naivni?
JANŠA: Jaz sem se srečal z veliko direktorji slovenskih podjetij, ne glede na to kakšne politične barve so in tako naprej, z nikomur pa nisem ne slabo ne dobro sodeloval, ker to pač ni v moji pristojnosti, tudi ne v moji navadi. Tako da o kakšni naivnosti ali pa o tem vprašanju izbire tistih, s katerimi sodelujem, na tej podlagi je seveda težko govorit. Res pa je, da ko gre za te zadeve in za vprašanje spornega lastninjenja preko parkirišč, leta 2005 ne vi ne jaz ne slovenska javnost ni vedela, da nekateri, ki so se prikazovali kot managerji podjetij, v bistvu razpolagajo z velikimi deleži teh podjetij. In to ne tako, da bi bilo to transparentno, se pravi pregledno in vpisano v lastniške knjige, ampak tako, da so to poparkirali okoli in šele delovanje nadzornih agencij v zadnjem času, ko je prišlo do kadrovskih menjav, je odkrilo ta parkirišča. S tega vidika lahko govorimo o nevednosti in ta nevednost je posledica postopkov, ki so bili nezakoniti- parkiranje lastniških deležev in nezakonito ravnanje na tej podlagi, se pravi …
ŠERUGA: Pričakujete tudi, da bodo te zadeve prišle pred sodišče, da bodo obsodilne sodbe? Če že zdaj pravite, da je nezakonito?
JANŠA: Kakšne bodo sodbe v državi, ki ima sodstvo, ki stavka, je zelo težko reči. Še posebej, če stavka takrat, ko je treba začeti ali pa nadaljevati odločno akcijo pregona gospodarskega kriminala. In tudi to bo enkrat treba urediti. V vsakem primeru pa so to sporni postopki, pravna država jih mora razčistiti. In tisti, ki so dogovorni morajo biti kaznovani.
ŠERUGA: Korupcija, klientelizem, gospodarski kriminal, to bo po vseh predvidevanjih tudi ena močnejših tem letošnje predvolilne kampanje, v katero je tudi vaša stranka ta teden po končanem predsedovanju uradno vstopila. Ankete zaenkrat kažejo, da če vam uspe zmaga na volitvah, da boste zelo težko sestavili koalicijo desnih strank. Zato me zanima katera levosredinska stranka, gospod predsednik, bi bila po vašem mnenju najbolj konstruktiven koalicijski partner?
JANŠA: Torej najprej kar se kampanje tiče. Mi te kampanje še nismo začeli, še nismo nanjo pripravljeni.
ŠERUGA: Program ste predstavili.
JANŠA: Ja, vendar smo ta program pripravljali dve leti, v okviru našega strokovnega sveta, postopoma. Morda še najmanj zadnjih šest mesecev, ko je bilo najmanj časa. Vsi ostali postopki pa so se pravzaprav dejansko začeli šele zdaj. In mi bomo kandidate predstavili verjetno 15. ali pa 16. avgusta in takrat se bo tudi začela ta kampanja. Kar se tiče sodelovanja, mi puščamo odprta vrata sodelovanja za vse, tako kot leta 2004, se pravi vnaprej ne izključujemo nikogar. Zdi se nam leta 2008, po 17 letih življenja samostojne države in 18 letih slovenske demokracije, na nek način to reminiscenca nekih starih časov, da vnaprej nekoga izključuješ. Potrebno je sodelovanje, pripravljeni smo sodelovati na podlagi pač programskih koalicij s komerkoli, s katerim lahko te stvari uskladimo. Kot že rečeno, ne razumem vnaprejšnjega izključevanja.
ŠERUGA: Kakšni so vajini odnosi zdaj z Borutom Pahorjem, s katerim bosta najbolj merila mišice na letošnjih volitvah? Na začetku mandata vašega sta dosti dobro sodelovala, tudi komunicirala. Kdaj sta se recimo nazadnje slišala ali pogovorila?
JANŠA: Torej velikokrat sva se občasno srečala ali pa pač ne tako velikokrat, vendar pa kar. Sodelovanje pa je zastalo nekje, sodelovanje v tem smislu, kot smo sodelovali v okviru partnerstva za razvoj, pa je zaostalo takrat, ko so nam ankete dobro začele kazat, kot je bilo to velikokrat rečeno, ker se je to zgodilo nekje v začetku lanskega leta. Ampak junija lanskega leta, veste sami, zakaj. Ker je desna roka gospoda Pahorja gospod Rop mene obtožil nacionalnega izdajstva, dogovorov o incidentih v Piranskem zalivu s predsednikom vlade sosednje države. To se je zgodilo natančno en mesec po tistem, o smo 17. maja lanskega leta podpisali sporazum o sodelovanju v pripravah in izvedbi predsedovanja EU. Torej zelo težko je, še posebej potem, ko je bilo dvakrat obljubljeno opravičilo in preklic te izjave, govorit o nekih iskrenih odnosih. Meni je zaradi tega žal, vendar pa to nekega normalnega sodelovanja z opozicijo tudi ni zavrlo. Tudi ob teh zadnjih razpisih, recimo za veleposlaniška mesta smo vprašali tudi največjo opozicijsko stranko, če predlaga izmed kariernih diplomatov kogarkoli in so predlagali in tako dalje. Skratka ne bom govoril o imenih, sem že prej povedal. V strateškem svetu vlade za gospodarstvo sedi glavni gospodarski svetovalec gospoda Pahorja gospod Križanič. In še kakšnih pet, šest ključnih ljudi te stranke sedi v nadzornih svetih javnih oziroma podjetij, v katerih ima država lastništvo. Tako da kar se tiče možnosti, da opozicija opravlja nadzorno funkcijo in da pri tem razpolaga tudi s ključnimi informacijami, opozicija še nikoli ni imela toliko možnosti.
ŠERUGA: Za konec še to vprašanje, gospod predsednik. Vi ste zadnjih 6 mesecev zelo veliko časa preživeli zunaj, na parketu evropske in svetovne politike, ker ste predsedovali EU. Zanima me kakšna je vaša osebna izkušnja s predsedovanjem. Se je torej, na odru svetovne in evropske politike so potrebna nenehna usklajevanja, nenehno je treba iskati neke kompromise. Je predsedovanje EU tudi vam osebno kakorkoli spremenilo pogled na dogajanje doma?
JANŠA: Ja, zagotovo. Veliko stvari, ki so se mi zdele težke ali pa veliko problemov, ki so se mi zdeli pred pol leta v Sloveniji zelo veliki, se mi zdaj zdijo bistveno manjši oziroma za marsikatero od teh vprašanj, ki so bila odprta, zdaj vemo, kako so jih rešili v drugih državah, kjer smo pridobili tudi veliko izkušenj. In če kdo misli, da je Slovenija komplicirana, naj se začne ukvarjat z EU. Poleg tega pa je seveda to predsedovanje bilo neka enkratna priložnost. Predsedovali smo prvič in zadnjič za naslednjih 15 let. Verjetno nikoli več na ta način, se pravi s polnimi kapacitetami. In izkušnje, ki smo si jih pridobili, lahko v naslednjih letih zelo dobro uporabimo.
ŠERUGA: Najlepša hvala, gospod predsednik. Vas, spoštovani gledalci, pa vabim, da še naprej ostanete v družbi naše televizije. V športu vas namreč čakajo vse podrobnosti današnje napete dirke F1 v Silverstonu.

Medij: POP TV
Avtorji: Šeruga Katja
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: 24 ur
Datum: 06. 07. 2008
Termin: 19:00
Trajanje:18