AUER : Dobrodošli. Veliko tem je seveda aktualnih pa bi morda začela z tisto, ki bo najbrž burila duhove v javnosti v prihodnjih nekaj mesecih in to so tako imenovane volitve. Osem let je od tega od kar ste ustanovili stranko Nova Slovenija bilo je to avgusta leta 2008 in sedaj na neki način ponovno nekaj pobud, da bi se ta stranka preimenovala nazaj v SKD. Kako to komentirate?
BAJUK : To se pravi stranka je nastala zato, ker je SKD se potopila in to so dejstva. In za to smo tudi dali to pobudo takrat leta 2000, ker sem prepričan, da bi vsakdo, ki pozna malo zgodovino, politično zgodovino slovenskega naroda je ravno ta bi rekel ljudsko, krščansko, socialno gibanje odigralo zelo pomembno vlogo v drugi polovici devetnajstega stoletja in naprej in to se ne sme zgoditi. Prav gotovo pa mora biti prisotno v političnem prostoru in mora sooblikovati našo skupno prihodnost in jaz se dobro zavedam, da živim v pluralni družbi kjer so ljudje, ki imajo drugačne poglede. A vendar ti pogledi, ki jih predstavlja Nova Slovenija pa ne smejo biti skriti pod preprogo ali pa utišani kot so bili skozi dolga desetletja. In mislim pa da je profil Nove Slovenije krščansko ljudske stranke zelo jasen in da ne bo nič se spremenilo, če spremenimo ime. To ni problem v imenu problem je v tem, da naprej trdo delamo in da izvajamo to kar smo se zavezali. Edina ocena, ki dejansko velja je tista ocena, ki jo naredijo volivci na dan volitev ali pa nekaj v nekem obdobju malo prej ali so ti ljudje katerim smo določene stvari zaupali izvedli to kar so obljubili ali so odgovarjali našim pričakovanjem in po tem pa se ali se zaupanje utrdi ali izgubi. Mislim pa, da sprememba imena ne bo nič dosegla sicer pa vam tudi to povem javno mnenjske raziskave nas pokopljejo že, mene že pokopavajo mislim, da preden smo sploh šli na volitve. Spomnite se leta 2000 so bili absolutno vsi strokovnjaki prepričani, da to ne bo politična stranka, ki bo šla v parlament. Pa smo imeli osem poslancev po tem smo jih povečali in sedaj jih imamo devet in v tem obdobju smo v tej koaliciji prevzeli določene odgovornosti na področjih, ki so zelo pomembne za naš skupni razvoj in to je na področju pravosodja, visoko šolstva, delo in sociala in pa javne finance. In mislim, da je Nova Slovenija odigrala zelo pomembno vlogo, da smo uresničili v veliki večini že to kar smo obljubili in v nekaterih stvareh smo tudi to prekoračili in da, ko bo prišla ocena ne bo na podlagi imena ampak na podlagi trdega dela in pa zvestobi dani besedi.
AUER : Ampak, če še ostaneva malo pri teh javno mnenjskih raziskavah. Zanimivo v Mariboru dokaj slabi rezultati Nove Slovenije in v sedmi volilni enoti še posebej in tudi na zadnjih lokalnih volitvah zgolj en svetnik. Kako to komentirate, da seveda, če govoriva o nekem uspehu stranke devet poslancev v Državnem zboru na nivoju države iz tukajšnje okolice oziroma iz drugega največjega mesta pa tako slaba bera?
BAJUK : Veste bi rekel kako se politika oblikuje v Mariboru to pa morda razumete Mariborčani v celoti ali ne in tukaj je zelo veliko bi rekel posebnosti in pa posebnih značilnosti Nova Slovenija se utrjuje in mislim, da bo tudi v Mariboru odigrala bolj pomembno vlogo kot pa v preteklosti. Je pa pač to dejstvo jaz kot predsednik stranke tudi gledam celoto in ko gledam celoto in pa predvsem, ko se spominjam kako vsak mesec napovedujemo konec ali pa, da ta stranka bo kar na enkrat izginila to je neko umetno ali pa, če hočete pa tudi načrtovano ustvarjanje pesimizma predvsem od tistih ljudi, ki se prepoznajo v vrednotah ali pa v aktivnostih Nove Slovenije. Mislim pa, da je končno veste le zaupamo v poštenost ljudi in bodo tudi pošteno in pa temeljito pregledali kaj počenjamo, kaj smo naredili s tem zaupanjem, ki nam je bilo dano in pa jaz sem prepričan, da se bo to tudi utrdilo v prihodnosti.
AUER : Ostaniva še malo pri tej temi in na koncu koncev ja velik krog mi temu rečemo protestnih volivcev kar se je pokazalo na predsedniških volitvah. Kako komentirate recimo ta poraz Lojzeta Peterleta čeprav je sedaj nekaj časa že za nami seveda od predsedniških volitev pa kljub vsemu govorimo o teh protestnikih, ki so šli kot vidimo k Zmagu Jelinčiču pa še komu najverjetneje bo podobno tudi na Državno zborskih volitvah?
BAJUK : Poglejte volitve, predsedniške volitve so pa res posebnost, zakaj? Zato, ker to je edino glasovanje v Sloveniji, ko gre na človeka, na osebnost in kako se ta predstavi, kako ga ljudje razumejo in ga doumejo ali je lahko ali ne tista ključna osebnost, ki jo je naša ustava ustvarila, ki predstavlja državo v celoti nad vsem strankarskim bi rekel interesom. To je podoba predsednika države. Mi smo kandidaturo Lojzeta močno podprli in tudi smo bili zelo aktivno delovni v tem in jaz neke ocene ne bi dajal v tem smislu, da naredili smo vse kar je bilo v naši moči in morda še ni čas za človeka v naši sodobni Slovenija za človeka teh prepričanj in pa teh stališč, ki jih je Lojze predstavljal.
AUER : Pa pojdiva počasi k drugim pomembnim temam čeprav se bova k volitvam še vrnila. Koga vi gospod minister vidite kot glavnega krivca za tako visoko inflacijo?
BAJUK : Če smem malo spremeniti vprašanje kaj vidim kot glaven problem, ker vi ne veste za koga, ne gre se za osebe. Vi veste, ko sem jaz avgusta meseca lani začel te stvari razlagati je v medijskem prostoru sem bil nekoliko osmešen. Sedaj so pa podatki na mizi in so zelo jasni. Osemdeset, dvainosemdeset procentov to se pravi nekaj več kot štiri petine razlike v inflaciji v letu 2007 na pram 2006 več kot štiri petine se obrazloži samo iz dveh virov. Dva vira in to je cena hrane, nafte in pa naftnih derivatov in dajmo nafto stran. Mi smo začeli z letom 2007, ko je bil sodček nafte petinpetdeset dolarjev in sedaj je sto dvanajst. To ni nihče predvideval in ga ni človeka na svetu, da bi se sploh upal ali pa, da je kdaj zapisal, da kaj takšnega bo prišlo in to je pri nas zelo močen vpliv na celotno, na druge cene in pa cena sama, ki je šla gor. In veste za kaj, ker pri nas, ko merimo statistični urad republike Slovenije meri inflacijo je na podlagi tako imenovane ene košare in kaj je tam notri in nafta in naftni derivati v Sloveniji predstavljajo osem odstotkov, osem cela ena do čim pa v drugih državah Evrope pa predstavlja samo štiri odstotke, štiri nula šest. To se pravi pri nas ima še enkrat večji vpliv na celoto nafte in naftnih derivatov in dajmo nafto stran in kaj pa cena hrane. Po celem svetu je šla gor in to je res. Prvi šok inflacijski v Sloveniji je bilo v zadnjem tednu aprila za to v maju, ko smo te podatke dobili še nismo bi rekel v celoti doumel kaj se resnično dogaja. Vse obrazložitve so bile tudi na svetovni ravni, da gre za začasni fenomen, ker je bila suša v Kanadi in pa problemi v Avstraliji, a vendar se je sedaj to izkazalo, da je to bolj dolgoročnega značaja. Po tem pa prideš do konkretnih podatkov, ko gledaš kaj se je resnično zgodilo v Sloveniji in vam dam ta primer, ki je bil tudi že objavljen ampak o tem pa nočejo dosti govoriti pri nas. Veste to so pa pač interesi. Ampak jaz sem to že v Državnem zboru obrazložil enkrat. Če vi vzamete evro skupino to se pravi vse tiste države, ki so evro prevzele v letu 2007 nas je bilo trinajst izključno z Slovenijo. Cena hrane na področju proizvajalcev so se v tej skupini zvišale za osem cela šest odstotkov v enem letu. Cene na drobno v teh ta istih državah pa samo za sedem procentov in kaj to pomeni. Da so trgovci dejansko znižali marže za malo več kot ena cela šest to je skoraj dvajset odstotkov, dvajset odstotkov so znižali marže. Kaj pa v Sloveniji? V Sloveniji so pa cene na področju proizvajalcev namesto osem cela šest šle za deset cela ena gor. To še nekako naj bi bilo, ker mi ne moremo zagotoviti, da so iste komponente v eni in drugi državi kar mi proizvajamo ni isto kar proizvajajo drugod. Deset cela ena ampak to ni pomembno , pomembno je kaj se je zgodilo pri cenah na drobno pri hrani in ne, da niso šle marže dol za dvajset odstotkov kot drugod v Evropi v evro območju in pri nas so šle za petdeset odstotkov gor. To se pravi cene so šle gor za petnajst odstotkov v letu 2007 in tukaj se moramo vprašati kaj se dogaja v Sloveniji, da je mogoče, da se marže povečajo v trenutku določene krize in tukaj je pa odgovor ali dejansko pri nas obvlada takšna konkurenca med trgovci, da bi odpravila določene bodisi sporazume ali pa bi rekel pretirane povišice. In kaj smo mi napravili jaz sem se zelo za to bi rekel zavzel, da smo pomagali organizaciji civilne družbe to je Zveza potrošnikov Slovenije, ki jo vodi gospa Breda Kutin in smo njej zaupali določena sredstva in ona in svoji ljudje ne vlada. Saj veste verodostojnost vlade pa inšpektorji pa ali so zmenjeni ali niso zmenjeni. To je civilna organizacija civilne družbe. In smo jih samo to zaprosili preglejte kaj se dogaja in informirajte ljudi in ko so meni prinesli ta prvi pregled ene od teh treh verig ta velikih, ki jih imamo v Sloveniji so šli primerjati petindvajset ja petindvajset je bilo izdelkov, ki se prodajajo v Ljubljani in pa tudi v Celovcu. Razlike v cenah so v Celovcu nižje od dvajset tudi do petinštirideset odstotkov in to je ena in ista firma, ki tukaj pa drugače prodaja kot pa in ne rešiš tudi to z odprtostjo, ker človek bi rekel, če smo zaprta država po tem pa se lahko to dogaja in mi smo zelo odprta država. Kaj to pomeni, da tržne sile dejansko ne delujejo, da pride do določenih sporazumov in pa zelo pomembna stvar značilnost našega gospodarstva. Ljudje so premalo informirani, da te razlike obstajajo in za to je tako pomembno, da ta Zveza potrošnikov danes na svojih spletnih straneh in tudi v javnih občilih objavlja razlike v cenah, ki jih opažajo. Sedaj pred kratkim so opozorili na nekaj drugega cena je ista ampak nekaj manj gramov je kot pa je bilo. Veste to je spet povišica cene ampak kdo lahko to napravi in jaz mislim, da je zelo pomembno, da to dela civilna družba in pa da so ljudje informirani. Ker samo to in to sporočilo ljudje vedo in so pripravljeni primerjati in pa napraviti to kar sem jaz vedno svetoval treba je glasovati z nogami. Če ti ni všeč v tej trgovini pa pojdi v sosednjo in to je pa sporočilo, ki ga vsak trgovec tako hitro razume, da se bomo kar čudili. In dejansko, ker se bi rekel nivo informiranosti slovenskega potrošnika se je povečalo danes že doživljamo, da so se cene hrane v zadnjih mesecih stabilizirale. Seveda sedaj se nam je spet pojavilo pa nove obleke, pa nove srajce, pa novi čevlji so šli pa spet gor ampak pa bodo pač odkrili, da ne bodo prodal bodo pa akcije nekoliko bolj učinkovite čez par mesecev.
AUER : Te pomembnosti vpletenosti ljudi in seveda vse ostale sfere bova malo kasneje še spregovorila in morda nadaljujeva z vinjetami. Poglejte, če je sedaj cestnina na Šentilju za osebna vozila nič cela petinsedemdeset evra v eno smer in za pot iz Avstrije preko Šentilja do Gruškovja in nazaj prav za prav evro in pol to pa seveda bodo in še vedno uporabljajo predvsem tranzitni potniki in ti bodo sedaj morali plačati petintrideset evrov za povratno vožnjo med Šentiljem in Gruškovjem je seveda vprašanje diskrimetornosti povsem na mestu. Nekaj opozoril je kot sem že rekel prišlo iz Evropske unije čeprav moram reči gospod minister, da se tudi nam, ki živimo na tem območju zdi to bi rekel nepošteno, da moramo za tak kratek kos avtoceste plačati med tem, ko Ljubljana seveda v avtocestnem obroču seveda tega ne plačuje?
BAJUK : Ljubljančani bodo tudi plačevali ali bo to vključeno in je prav, da je vključeno in mora biti vključeno, ker končno prav tako stane kot pa en kvadraten meter avtoceste v Ljubljani kot pa drugod po Sloveniji.
AUER : Ampak tega niso do sedaj?
BAJUK : Ja sedaj pa bodo in vinjete bodo vključene. In pa saj ne gre samo za eno pot in zakaj pa govorite samo o eni poti.
AUER : Naj bi to izpostavila Evropska unija?
BAJUK : To sem tudi jaz slišal, da so rekli, da bo treba zagotoviti, da ne bo nepravično ampak kako se pa meri nepravičnost v teh zadevah? Ali se vam zdi pravično, če pa greste na sever pa se samo skozi peljete pa koliko plačamo sedaj, če gremo z avtomobilom čez Avstrijo in se v München peljemo in koliko nas to stane, če je v eno smer, če je več kot en teden po tem je treba pa dve kupiti ali ne. Pa smo prav tam. Misli, da to ni tako in treba je to stvar gledati tudi v tem smislu kaj Slovenija naša mala Slovenija dejansko tudi je in to je križišče za zelo veliko tranzita, ki se močno povečuje, močno povečuje in mi imamo kot družba smo zelo veliko sredstev morali nameniti temu in bomo še morali nameniti temu. Jaz ne vidim nobenega razloga, da ne bi tisti, ki uporabljajo teritorij republike Slovenije kot križišče, da ne bi tudi sodelovali in plačali vse te ugodnosti, če pa oni ugodnosti nimajo imamo pa mi tudi glavobole kar Prekmurce vprašajte kaj jim pomenijo ti tovornjaki ob treh zjutraj, ker ne pustijo niti otrok spati, ker se hiša trese. To prav gotovo moramo rešiti in mislim, da smo kot družba naredili veliko napako, da smo sedemnajst ali osemnajst let že oprostite, da rečem po domače pacamo, da to še ni končano, ker tako velika pa spet ni Slovenija, saj to ni Saudska Arabija ali pa Mehika, ki ima tri tisoč kilometrov in vse skupaj je nekaj čez šesto. Da tok časa to traja je to res ne smiselno in po tem pa seveda so še druge težave, ki so s tem povezane in jih je treba na nek način rešiti in mislim, da je to dober pristop sicer je pa tudi začasen. Ker mi moramo iti v takšen sistem kot ga poznajo drugod in pa avtomatično se priključiti satelite po tem bomo pa vse vedeli.
AUER : Prej sva govorila o prihajajočih volitvah in ena izmed pomembnih tem na tukajšnjem območju je zadnje čase vsekakor družba Paloma. Šentiljski odbor je celo zagrozil z izstopom iz stranke, če ne boste ukrepali in kako vi ocenjujete ta dejstva?
BAJUK : Hvala lepa za to vprašanje. Vi kot boljši poznavalec bi rekel skoraj domačin pa dobro veste, da problemi Palome se niso začeli z to upravo in da to se vleče že dolga, dolga leta. Jaz razumem, da so ljudje pozorni in da tudi pač zahtevajo določeno informacijo, ker mislim, da to je ključnega pomena. Dve stvari bi rad povedal in jaz sem takoj ukrepal in prosim sem lastnike, ker tu nisem jaz lastnik, ni vlada republike Slovenije ampak SOD in KAD sta lastnika sem prosil lastnike naj naredijo revizijo obdobja najmanj pet let in to bo sedaj že končano v prihodnjih dneh bo morda tudi prišlo v javnost kje so te težave in kaj je narobe. In poglejte ne more pa ne samo en minister nihče ne bi smel dati ocene ali pa nekakšne kazenske postopke začenjati na podlagi čenčarij ali pa kot jaz pravim pogovorom za šankom. Na podlagi revizije se pa to da in če se bo ugotovilo, dejansko ugotovilo, da so bile narejene kakšna kriminalna dejanja, da je kakšna goljufija vpletena po tem pa nimam nobenega problema tako ali pa drugače ukrepati. Pa še to vam povem tudi kriminalisti so že preiskovali in je že dokončana in ni nikakršne obsodbe kar se tiče, da bi tam se delale kakšne goljufije ali pa kriminalna dejanja. To pa ni rečeno, da je vse odločitve kar jih je uprava sprejela, da so bile pametne, najbolj učinkovite ali pa najboljše to ne ampak moramo pa razumeti ti ljudje, ki danes vodijo to ustanovo, to podjetje so tudi prevzeli neko določeno realnost in te stvari, ki se danes pojavljajo kot zgube imajo svoj vir v raznih zelo neugodnih in pa zelo čudnih poslov, ki so se delali in so se sklepali v preteklosti preden so ti ljudje prišli. In tretja stvar, če mi dovolite kar ste načeli veste to je bilo tudi načrtno se sedaj to govori češ kot, da bi bilo to neke vrste podružnica Nove Slovenije. Mi smo politična stranka, ki ne dela tako in res je, da sta dva člana Nove Slovenije tam delata in nista pa edina dva, ki tam delata, veliko je ljudi, ki tam delajo in v preteklosti pa ni bilo nikogar iz naše stranke. Mi ne delamo tako kot so včasih v preteklosti, ko so razdelili vsaki stranki en mali del, en vrtiček pa so po tem to molzli. Nova Slovenija se ne financira iz nobenih prispevkov, podjetij ali pa tam kjer poslov katerih delajo ljudje, ki bodisi so simpatizerji ali pa člani. Veste kako se financira Nova Slovenija vsi tisti, ki smo dobili kakšno odgovornost imamo takšno plačo in dajemo pet odstotkov naše plače in jaz sem to podpisal prvi dan, ko sem prišel na ministrstvo in ministrstvo to vsak mesec odšteje in gre avtomatično na transakcijski račun Nove Slovenije, mi ne delamo tako in bomo tudi to izkazali. Zelo pa zavračam veste in tega se je treba pa zelo paziti so določene politične sile v Sloveniji, ki bi rade prikazale sredstva vsi enaki in nikomur ni za zaupati in vse politične stranke imajo iste navade ali razvade in to enostavno ni res. Hvala za to vprašanje. Bo pa še jasno veste, bo pa še zelo jasno bo ali je bilo tukaj kaj ali ne ali je to samo neka kampanja, ki skuša določenim osebam obesiti posledice, ki pa imajo vire v preteklosti, ki pa niso imeli nič zraven pri tej stvari.
AUER : Še nekaj takšnih komentarjev bi vas v nadaljevanju seveda zaprosil med drugim seveda tudi o tako imenovanem umiku politike iz gospodarstva SD recimo predlaga v prihodnjem mandatu, če dobijo seveda volitve iz vseh podjetij, ki delujejo na konkurenčnih trgih in niso infrastrukturnega pomena pri čemer ne zagovarjajo brez glave privatizacije kot jo počnete sedaj vi. SD je seveda to zapisal tudi v program za bližajoče se volitve kako komentirate recimo eno takšno izjavo recimo največje opozicijske stranke?
BAJUK : Jaz se s tem ne strinjam in podpiram, pa močno to stališče, ki ga je zavzela ta koalicija v kateri sem ga tudi sam izoblikoval, da so določena ključna podjetja katerih pa država mora obdržati tako imenovano tisto manjšino, ki lahko blokira določene stvari v skladu z zakonom v gospodarskih družbah in to je recimo Nova Ljubljanska banka, ko govorimo, govorimo tudi o Novi Kreditni banki Maribor to so recimo dva primera, ki niso infrastruktura in jaz ne vem kaj nameravajo narediti ti fantje bodo že obrazložili in jaz bi tam obdržal za vekomaj petindvajset plus ena in zakaj? Ker mora biti to in to so premočne ustanove, da bi popolnoma prešle v roke recimo tujih lastnikov. Pa nimam nič proti tujcem in vem pa, ker sem pač tudi gor rasel nekje drugje in pa poznam kako ta svet deluje kaj pa, če nas danes kupi eno takšno podjetje kupi ali pa takšno banko kupi ena močna ustanova odzunaj po tem se pa odloči, da bi jo kar zaprli ali pa prodali ne vem še komu drugemu, ki pa nam ne bi bil všeč. Mislim, da so določene svari katere moramo obdržati jih minimalno in tako smo se tudi odločili in mislim to je prava odločitev to0 je bil tudi moj predlog avgusta meseca vladi, da se odločimo, da zavarovalnici Triglav obdržimo tudi petindvajset odstotkov plus ena delnica. Ker to je tista minimalna glasovalna pravica, ki lahko blokira določene ključne stvari, ki so v zakonu gospodarskih družbah tudi navedene.
AUER : Ampak, če samo še nadaljujem tudi bivši premier Anton Rop je sedaj izjavil, da se Slovenija nahaja v fazi privatizacije, ki poteka na ne transparenten način. Izpostavlja Mercator in Slovensko industrijo jekla, zavarovalnice pa seveda privatizirate na izredno populističen način.
BAJUK : On imenuje ali bi vi rekli, da je privatizacije Nove Kreditne banke Maribor bila populistična? To možnost je tudi gospod Tone Rop imel, ko je bil minister za finance in ko je bil predsednik vlade. To možnost so eksplicitno zavrnili, ko so privatizirali Novo Ljubljansko banko so prenesli strateškega investitorje in jaz temu ne oporekam in ta strateški investitor je tudi odigral neko pozitivno vlogo v kolikor je to našo ključno ustanovo prinesel tudi neko poslovno punkturo, ki ni bila znana v slovenskem bančnem prostoru. Ne rečem, da je bila to napaka in se mi pa zelo smešno zdi, da govori o ne transparentnosti ravno gospod magister Rop, ki pa je izvedel marsikaj zelo vprašljivega. Na primer luka Koper ali vi veste kako so naredili z luko Koper? Da smo se morali boriti dolgo, dolgo časa v tej vladi, da smo državi doprinesli nazaj tiste minimalne pravice v skladu z svojim deležem. So rekli delež države je samo enainpetdeset odstotkov in že to vprašljivo kakšna transparentnost je takrat bila in ne vem, če ste novinarji jih spraševali kako so to določili po tem so pa rekli, da od tej enainpetdesetih pa devetinštirideset so pa drugačne delnice brez glasovalne pravice ja tega svet pozna. Ampak, če imaš takšno delnico po tem imaš pa večjo donosnost ali veste kaj so ti gospodje naredili so pa nižali donosnost državi za to, da so zagotovili eni skupini, politični skupini, ki je to obvladovala večjo donosnost pa tudi popolno kontrolo. A to je pa bilo transparentno? Jaz stojim za takšno privatizacijo kot je bila Nova Kreditna banka Maribor in za to se tudi zavzemam, da bo na tem področju, ko bo šla Sava Re bo tudi šla ta takšen način in naj se odprto to naredi in naj sodelujejo vsi, ki lahko sodelujejo, da bomo imeli določeno razpršenost lastništvo na podlagi striktnih zelo konkretnih pravil igre. Od sto in še tisoč delničarjev v Novi Kreditni banki Maribor sto sedem tisoč jih je sedaj v tej proceduri so odkrili pet napak.
AUER : Ampak banke?
BAJUK : Teh napak si danes dovoli, da to reče in mislim, da ga morate še enkrat vprašati o luki Koper ali pa recimo splošne plovbe bi ga lahko tudi vprašali. Smo jo sanirali vsi po tem so jo pa prodali. Ali pa vprašajte jih kje so bili, ko je ta banka Koprska banka šla v tuje roke, kje je pa bila država, kje pa je on sedel, ko so se te stvari odločale?
AUER : Prav gotovo je bila to velika napaka se strinjam z vami.
BAJUK : Hvala.
AUER : O banki bova še govorila gospod Bajuk morda bi komentirali samo še eno tezo, ki jo je podal bivši guverner banke Mitja Gaspari hkrati na vse zadnje tudi predsedniški kandidat povedal je med drugimi okoliščinah, ki so pognale gospodarsko rast niso prinesel tega kar so ljudje pričakovali to pa je boljši standard. Rezultat je zožene visoke naložbe, financiranje z zadolževanjem v tujini predvsem v gradbeništvu in trgovini, ki sta nizko konkurenčni panogi ter na nizko brezposelnost in ne pa na višji standard. In res je še posebej tu gospod minister Bajuk se ljudje ukvarjajo z socialno stisko in vedno več je takšnih, ki seveda iščejo pomoč tudi v tako imenovanih črnih luknjah.
BAJUK : Da jih je vedno več to enostavno ne drži in dejansko jih je vedno manj. To pa vidimo pri izvrševanju proračuna, da je brezposelnost v Sloveniji je padla na tako nizko ravan kot je še nismo nikoli imeli. Kje so naložbe pa mislim, da se je gospod Gaspari prenaglil, ker tudi on nima teh podatkov in nihče še nima zelo konkretnih podatkov kje so vse te investicije bile in to je zelo zanimivo. Teh razčlenjenih podatkov v letu 2007, ko smo imeli tako močen podvig investicij in sedaj samo govorijo ampak govorijo popolnoma v prazno brez vsake statistične podlage, da je to samo Dars in enostavno ni res. Slovensko podjetništvo je zelo močno investiralo in sami se odločajo kje investirajo in zakaj tako investirajo in vam pa povem izvoz republike Slovenije to pa ni beton, saj ne izvažamo ceste. Izvoz se je povečal in ne samo, da se je povečal za sedemnajst in več odstotkov v letu 2007 ta povečevanje se še le nadaljuje v prvih dveh mesecih leta 2008 se je izvoz republike Slovenije napram istega obdobja v letu 2007 povečal za dvanajst vela sedem odstotka. Veste je težko danes biti v opoziciji in saj jaz jim verjamem, da so malo nervozni ampak preden takšne izjave dajo morajo biti pa malo premisliti in iskati podlago v podatkih, enostavno ne drži. Slovenija je na boljši poti in danes Slovenija je veliko boljše kot pa ob koncu leta 2004, ko smo mi prevzeli te odgovornosti. In to so dejstva in jih ne more nihče prekriti in res pa je, da smo jim ob vsem tem obdobju imeli določeno plačno politiko, ki je bila del socialnega sporazuma. Saj to se nismo mi izmislili tega sistema ta sistem je bil dogovorjen med socialnimi partnerji in ta vlada ga je do zadnje pikice ta sporazum spoštovala. In za to smo tudi kot družba sedaj pa ne rečem vlada ali pa opozicija in zakaj pa mislite, da Slovenija je lahko prevzela evro in ustvarila takšno stabilnost kot je. In med drugim tudi zato, ker so socialni partnerji se sporazumeli za določeno plačno politiko, ki je prevzela odgovornost, da se bodo plače zviševale za en odstotek manj kot pa produktivnost. To pa vsi vemo in prvi sem to jaz in to lahko vam vsi sindikalisti vam to potrdijo, da sem jim sam povedal to je srednje ročno ne vzdržno in mi moramo to odpraviti in moramo iti v boljši položaj. Sedaj, da pa ti gospodje, ki so bili vlada, ko se je ta sporazum napravil, da nam očitajo sporazum pa mislim, da je nekoliko otročje in, da ne bo preživelo neke resne razprave nikjer in najmanj pa, da se bodo ljudje za to navdušili. To pa je populizem najhujše sorte.
AUER : Dobro hvala lepa o tem kakšen bo morebiti drugi krog privatizacije tudi Nove KBM in kaj si lahko obetajo Mali delničarji v prihodnje pa tudi o tem kako komentira poglede na lestvico najbogatejših v Slovencev takoj po oglasih.
AUER: Dobrodošli nazaj v tokratni oddaji Ena na ena v kateri je naš gost minister za finance Republike Slovenije, doktor Andrej Bajuk. Padci tečaja na svetovnih borzah so vplivali, kot kaze, tudi na poslovanje Nove kreditne banke, ki jo, kot vemo, vodi predsednik uprave, Matjaž Kovačič. V prvem četrtletju, po zdajšnjih podatkih je banka ustvarila skoraj osem 9,8 milijona evrov izgube. Jaz vas bom kar direktno vprašal. Torej, velikokrat ste povedali, da ta banka z to upravo nima prave strategije, pa se mi vendarle zdi, ne, da niste uspeli z zamenjavo vodstva, predvsem zaradi, ja, nesoglasja v koaliciji. Je res, ali ne?
BAJUK: Poglejte, najpomembnejša stvar v takšni ustanovi in pa takšna ustanova, kot Nova kreditna banka Maribor je in to, kar vsi upamo, da bo tudi postala, je, da se vsi zavzamemo za to, da bo imela neko dolgoročno strategijo, ki pa mora bit osredotočena v razvoj bančnega sistema v Sloveniji, ker tukaj je največ prostora. Največ prostora še ne, bi reku, nezasedenega prostora. Bančništvo v Sloveniji, na področju gospodinjstev, na področju malih podjetij, je tako pomembno za nas, za naš skupen razvoj, da moramo imet eno ustanovo, ki bo dejansko se osredotočila na to. Na žalost še ni dosegla teh ciljev. In to mislim, da je obžalovanja vredno, razumem pa in upam, ne, in zaupam, da novi lastniki, predvsem to razpršeno lastništvo, ki pričakuje in tudi zahteva, da bo ta banka, ne samo donosna, ampak, da bo tudi odigrala to vlogo. Ker končno, če se vprašamo, ne, od kod pa takšno zanimanje. Saj jaz sem vedno vedel, da ste, mama je bla Štajerka, ne, pa vem, da Štajerci ste zelo, zelo trmasti ljudje in raje vidte, da boste sami neki obdržal in tud ste dal, ste plačal tam, kjer so tud besede ble. Da ni blo samo govorjenje, ampak je bla tud konkretna akcija, ne. Takšen odziv, kot je bil zanimanje med vami tukaj in pa v celotni Sloveniji, ampak predvsem na Štajerskem, kar se tiče NKBM, je tudi presenetil največje optimiste. Jaz sem pričakoval podporo, da bo zanimanje, takšno zanimanje, pa nisem vedel. Vam po pravici povem, da nismo tolk pričakoval. Ampak, kaj je to pričakovanje tu? Da iz tega še naprej neki ustvarjamo in da bo pršlo, prvo, do prave integracije ustanov, ki so ble prilepljene Novi kreditni banki Maribor. Zdaj govorim o Goriški in o Poštni. Tega še Nova kreditna banka Maribor ni uresničila. In to sem tud pred kratkih v pogovorih, ki sem jih imel z predstavniki Nadzornega sveta in uprave tudi zahteval, neko konkretno poročilo o vsem tem, ker mislim, da je silno pomembno. Veste, po drugi strani je pa tud treba povedat sledeče. Ko govorimo o bankah ne, je tko, kot bi reku, da govorimo o dobrem imenu nekega dekleta, ne. Ko začnejo vsi govort, ga hitr izgubi. To se prav, verodostojnost, zaupanje v ustanovo je ključnega pomena. Pri bankah. Naj povem jasno in glasno, Nova kreditna banka Maribor stoji na trdnih tleh. Problemi niso, kaj počenjajo, ampak kaj še niso naredl. V tem smislu je to ključnega pomena. Kot finančni minister moram to tudi zagotovit. Banka Slovenije nadzoruje in gleda, če bi tam bile kakšne težave, bi že zdavnaj bil opozorjen, ker to se tako dela v normalnem svetu. In, to se pravi, je zaupanja vredna. Predvsem je pa treba uresničit to, kar je blo do zdej samo še upanje, ne. In to je pa vse to izvest. In jaz upam, da bo skupščina, ki bo v prihodnjih tednih, ko preide to obdobje sto osemdestih dni, po takšni spremembi, pretresu v lastniški strukturi, kot smo ga izvedl s to delno privatizacijo, da se bo tud za to zavzela in zahtevala od uprave, da se uresničijo takšni programi. Najprej, da bo ta strategija resnično tudi vsem na razpolago, da bomo vedl, kako jih tud ocent, ne.
AUER: Se strinjam z vami, doktor Bajuk, skupščina je izjemno pomembna zadeva. Na koncu koncev tudi apeli, pozivi nekaterih civilnih iniciativ, pa na koncu koncev tudi Vseslovenskega združenja malih delničarjev, da se ta skupščina čim prej skliče, ker je prišlo do, ja, kar bistvene zamenjave v lastniški strukturi. Ampak najverjetneje bo rezultate od uprave terjal Nadzorni svet. Vi jih imate, no, vi ne, ampak država, ta trenutek devet. Vseh devet članov je imenovala dobesedno država. Zdaj bi bilo pošteno, če bi imeli svoje zastopnike tudi mali delničarji.
BAJUK: Jaz se z vami popolnoma strinjam, do tega more prit. Ker zdej, sam predstavljajte si, ni v Sloveniji takega stadiona, da bi lahko vsi delničarji prišli in glasovali. To je enkrat ena, to vsi razumemo. A vendar to pride pač s tem dejstvom, da smo se odločil za razpršeno lastništvo. Bo pa treba ljudi organizirat in poštene, dobre strokovnjake dejansko identificirat in jih imenovat, ki se bodo zavzemal za interese teh malih delničarjev.
AUER: Boste torej podprli to iniciativo, da se na nek način pooblastila zbirajo organizirano, za to je pa najverjetneje edina prava pot Vseslovensko združenje malih deležnikov.
BAJUK: Ja poglejte, saj jaz nimam nič… Tudi, če bi bil proti, nimam kako to preprečit. Da se pa Slovenci znamo organizirat, to pa poznam, ker poznam našo zgodovino. Jaz upam, da se organizirajo, naj se organizirajo in naj tudi nastopijo, saj so lastniki, imajo vso pravico, da svoje pravice uveljavljajo na najbolj ustrezen in efektiven način.
AUER: Vas držimo za besedo, doktor Bajuk. Pa greva naprej.
BAJUK: Ja pa ni do mene odvisno organizirat ljudi, veste. Ljudje se morajo sami organizirat. Jaz ne verjamem v te organiziranosti od zgoraj, veste. Tukej imamo zdaj lastništvo, ki je močno razpršeno, naj se ljudje mobilizirajo, naj se organizirajo in s svojimi predstavniki nastopijo, da bodo lahko zahteval uresničitev svojih lastnih upanj, kar se tiče te ustanove.
AUER: Je pa vas treba pohvalit, glede na prvotni, bi reku, predlog, koncepta privatizacije Nove KMB maja leta 2006, pa dandanes, ste se seveda veliko bolje, bi rekel, vsaj za ljudi seveda, naravnali to privatizacijo.
BAJUK: In nekaj sličnega bomo naredl tudi v drugih. Kot sem že omenu, to bo Sava RE, deloma gremo tudi s takšnim pristopom, kar se tiče Zavarovalnice Triglav, da dokapitalizacija, za katero se je skupščina včeraj odločila in pa, NLB še ni na borzi, ne, a vendar v tej dokapitalizaciji, kjer majo, ki bo tudi potrebna v NLB-ju. Kjer imajo prednost sedanji delničarji, ker bomo tudi neki povečal in nekateri ne bodo dokapitaliziral, bomo pa dal, tako, kot smo napravl z NKB-jem, ne. Javno pobudo, naj se ljudje sami odločajo in po zelo jasnih in transparentnih pravilih to tud kupijo.
AUER: No, preden komentirava še, kako vidite drugi krog privatizacije Nove KBM, najverjetneje jo boste kmalu predstavili ne, to vizijo. Morda še dejstvo, tudi mali delničarji so seveda izrazili zadovoljstvo ob pobudi, da se kmalu izvede tudi dokapitalizacija Nove KMB, ne. Kako vi vidite to strategijo?
BAJUK: No, kar se tiče dokapitalizacije Nove kreditne banke Maribor, tako kot NLB-ja, ne. Veste, seveda, ko se dane so tem govori, v teh trenutkih nekih finančnih pretresov, vsi hitro pomislijo, ojoj,a se tle kej maje, ne. No, dejansko ni nobenih težav in kot sem rekel, stojijo in so na trdnih tleh. Tako ena kot druga ustanova. Dejstvo pa je, da je značilnost slovenskega bančništva, da je imel relativno majhen temeljni kapital in da so rastle te ustanove na podlagi tako imenovanega dodatnega kapitala, ki pa so dolgoročna posojila za več kot pet let, ki jim potem omogočajo nadaljnjo delovanje. Trenutno je recimo v Novi Ljubljanski banki so že dosegl tisto mejo, ki jo zakon in Banka Slovenije dovoli, da ne sme ta dodatni kapital presečt temeljnega. V NKBM je še nekoliko prostora kar se tega tiče, ni pa to prav trenutke, da se to lahko izvede, čist poslovno izvede v tem obdobju pretresov ne. Med drugim zato, ker, veste, tako kot vsi klienti, al pa naše zaupanje v eno banko, je odvisno od njene verodostojnosti, če ji zaupamo la pa ne, tud bankirji med sabo danes is ne posojajo tolk. Zakaj? Ja zato, ker je, zadeva se nekoliko trese in kar naenkrat so čez noč ratal malo bolj konzervativni, kot pa naravno ti ljudje so in pa tudi morajo biti ne. Tko da je do dokapitalizacije v NKBM-u tudi moralo prit, v prihodnjih tednih ta odločitev mora past in ravno o tem smo razpravljali tako z Upravo in pa z predstavniki Nadzornega sveta. Jaz bi prosil, da pričakujem še kakšna konkretna poročila, kar se tiče strategije pa uvedbo integracije ne. In mislim da, ko bo pa enkrat to na mizi, bomo šli pa naprej.
AUER: Kakšen je po vaši oceni zdaj, morda boste danes že kaj izdali, kakšno skrivnost, drugi krog predvidene privatizacije Nove KBM?
BAJUK: Ne, nima kej izdat, ker te skrivnosti še ni. Poglejte, zakon tako tudi predvideva, ne, v takšni spremembi lastništva, kot je zdej bila, sto osemdeset dni obdobje nekega mirovanja in to je tu prav, da do tega pride. Strokovne službe niso za finance in pa v Banki Slovenije trenutno delajo tud na tem področju, mi smo jih prosil tudi za določeno pomoč, kar se tega tiče in jaz še nimam njihovih konkretnih predlogov na mizi, tako da nimam kej vam razkrit. Na vsa način pa mi hočmo nadaljevat s to proceduro. Dejstvo je, da je odločitev Vlade, zdaj s vračam na prejšnje vprašanje vaše, je, da država hoče obdržat le 25 plus eno delnico, ne. Moramo pa najt pravi ključ, da v tem trenutku lahko pač to, te korake še izvedemo, v kolikor je to možno, mislim na vsak način, da pa je priporočljivo.
AUER: Ampak, gospod Bajuk, zdaj morda malo bolj štajersko vprašanje. Res je, da smo to državo sanirali vsi. Zdej so njene delnice lahko kupili vsi državljani. Ampak dejstvo pa je, da je ta banka zrasla tukaj, na teh plečih, ramenih teh ljudi, največ z Štajerske oziroma Maribora in okolice. Zato sledi tudi sklep mestnega sveta Mestne občine Maribor, na eni izmed sej ste bili lansko leto tudi vi, da, seveda Mestna občina Maribor daje predlog Ministrstvu za finance ali bolje rečeno Vladi Republike Slovenije, da lastništvo, 25 plus eno delnico prenese na bodočo pokrajino Štajersko. Kaj bi bila recimo Koroška brez banke, ne? Če gledava v Avstriji, ne. In tako pomembna je tudi neodvisna finančna institucija za regijo, kot je Maribor oziroma bodoča Štajerska pokrajina. Ali je to po vaši oceni izvedljivo, čeprav vem, da se boste zdej postavili na stališče najverjetneje, države, ne?
BAJUK: No poglejte, če bi jaz bil mariborski župan al pa svetnik, bi razumu, da so taka stališča zavzel. Upam p, da tudi vi razumete, da če bi pa vi bil minister za finance, bi pa ravno tajšno stališče zavzel, kot ga bom zdajle jaz povedal. Vi ste sami priznali, ne, Mariborska banka, prav gotovo je bila ustvarjena s pretežnim deležom te regije, bila pa je vedno prisotna tudi drugod. Ne mormo rečt, da je to blo samo lokalna stvar. Najmanj pa, da bi blo lokalna stvar Občine Maribor, to pa sploh ne. Je blo širše kot občina sama. Dejstvo pa je, da ko so prišle tiste težave v preteklosti, ko je blo treba čez noč te stvari uredit, je pa to uredila država, to so plačal absolutno vsi in da je blo, bi reku, bi blo strogo nepravično dones kej tazga napravt, ne. To je, kar se tega tiče. Potem ste pa odprl drugo vprašanje, ne. Ali morajo pokrajine, ne, imet ali ne, svojo lastno, bi reku, iniciativo, kar se tiče recimo področja bančništva. Tukej pa je za govort, ampak mormo pa tud razumet, poglejte. Zakon o pokrajinah, ki je v obravnavi v Državnem zboru, predvideva zelo konkretne funkcije, ki jih izvaja centralna vlada, ki bodo prenesene na nižji nivo. Med njimi ni bančništva, ker tudi bančništvo ni vladni posel. Ampak to pa ne pomeni, da ne bi moral razmišljat, kaj bi pomenilo, da je neka pokrajina, ki ne bi imela neke takšne ustanove. In mislim, da to je pa legitimno vprašanje. Jst odgovora na to še nimam, ker pa tudi ni enostavno to napravt. In bom povedal zakaj. Mi smo kot država, smo relativno majhna država, pač, dva milijona nas je, to ne mormo spremenit čez noč. Zdaj bomo imel še pokrajine in to nas bo razdelilo, ne, odvisno kam, kako gledate na vse to, ampak vse kaže, da bo tam nekje enih dvanajst pokrajin. Vsi razumemo, da jih je dvanajst preveč, nihče pa noče se svoji dopovedat, ne. To je pač, niste samo Štajerci trmast, smo vsi Slovenci mal bl trmast kt pa je treba, ne. Ampak pač situacija je takšna, ne. Ali je mogoče v tem vzdušju, ko pa je res treba recimo, bančništvo povezovat, al je mogoče imet eno lokalno, ne. Dejansko je pa, bi morala vprašanje zastavt tako, kako bodo te razvoje funkcije dejansko se izvajale na teh področjih brez neke takšne ustanove. Ne morte pa tega primerjat tako enostavno, mislim. Se prav, ni rešitve s tem, da razdelimo te banke, ki jih imamo, ker že itak jih imamo preveč, veste kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih, ne? Mi imamo trenutno neki čez, mislim da je dvajset bank. Mi smo premajhen trg za dvajset bank. Se bodo morale združit. Ravnokar sva razpravljala, kako je pomembno, da se Goriška banka in pa Poštna z Mariborsko veliko bolj integrirajo, kot so se do sedaj. In ne mormo pa zdaj začet, potem jih bomo pa razdelil, na podlagi pokrajin samih, ne.
AUER: No, ampak to je že… Ponovno se vračamo nazaj k Upravi, ki pač… Ampak glejte, dam da tole končamo, ne. Seveda za Maribor, ne, kot drugo največje slovensko mesto in za tukajšnjo pokrajino, od katere si konec koncev tudi mi veliko obetamo, je to vendarle nekak drugač, kot pa katerakoli druga regija, kajti tu je center in težišče tako največje brezposelnosti, kot na koncu koncev, tudi če gledava, največje, bi reku, gospodarske, al pa najmanjše gospodarske rasti. In če nadaljujem, ne, kaj po vaši oceni je narobe, da mi ne črpamo tega denarja, vem da s tem nimate zdaj direktno povezave, ampak tudi črpamo vseh možnosti, kohezijskih skladov Evropske unije, na koncu koncev projekt Oreh. Država ga je seveda podprla, 160 milijonov evrov vreden projekt pa stoji, kot da se sploh tega nihče ne loteva. Kaj, po vašem, je potem tukaj narobe?
BAJUK: Veste, mislim, da je treba iskat vzroke tudi v, nekje v ne tako daljni preteklosti. Mislim, da je, dobro veste, da v časa prejšnje skupne države in v prelomnici v našo samostojnost in pa, ko smo spremenil, ko smo šli iz socializma v tržno gospodarstvo, da je najbolj, bi reku, regija, ki je najbolj… Tuki Štajerska. Tuki ste imel tiste industrijske centre ne, ki so bli tam, pa to je bla, to je blo mesto samo po sebi, ne. Kaj je od tega ostalo, samo neki koščki tu in tam, ne. In to je zlo težko spremenit čez noč in je, morda so tuakj tudi nekateri vzroki. Morate pa priznat, jst nisem vsak mesec v Mariboru, ampak večkrat na leto pa pridem in jaz sem absolutno prepričan in vem, kako se to mesto in ta regija spremnja, ko jo človk obiskuje, ne. In se spreminja. Ne smet imet tako pesimističen pogled. Tudi brezposelnost tuki se znižuje, mislim, da je treba še kako se te mu posvetit, da bo podjetništvo na Štajerskem zaživelo v celovitosti svojega potenciala. Potencial te regije ni nič manjši kot osrednje Slovenije.
AUER: Pojdiva naprej. Časa seveda za toliko vprašanj vedno zmanjka. Če govorimo o tej regiji ne, eno največjih podjetij ali pa eno najbolj pomembnih podjetij, Pivovarna Laško. Zdi se, da nastopa kar v neki funkciji enega izmed glavnih, strateških, portfelskih investitorjev, ne. Kot kaže, ne, se v tej branži ne ukvarjajo s pivovarstvom, ampak bolj z naložbami, ne. Kako vi to komentirate?
BAJUK: No, jaz nerad komentiram odločitve poslovnežov, naj sami bodo odgovorni svojim delničarjem in pa svojim lastnikom. Prav gotovo je, ni navadno, da je ena pivovarna, da nastopa tudi v drugačnih panogah, kot naj bi ta skupina Laško dejansko delovala. Predvsem jih vidimo zelo močne, to ni neka stvar, ki bi jo človk opazil od drugih pivovarn drugod po svetu. Ampak to vprašanje bi blo treba tem fantom zastavt, ne. Kaj pa dejansko pričakujejo. Ali ne vidijo več nobene prihodnosti v proizvodnji dobrega piva, zakaj pa je treba časopise, pa televizijske postaje kupovat.
AUER: Malo pred oglasi sem omenil tudi to, da bi malce se dotaknili lestvice najbogatejših Slovencev. Zanimivo, med prvimi desetimi na lestvici, je tudi neka gospa, ki je ne bom zdaj imenoval, ki naj bi bila lastnica celo družbe Kolonel, pa praktično te družbe ne pozna nihče. Zanimivo. Ta družba ima na sedežu zgolj neki pisemski nabiralnik. Zanimivo je tudi to, da je to ključna družba v strukturi ravno omenjene Pivovarne Laško. Zdaj, ko ste predsedujoči Evropski uniji, je to še kje v Evropski uniji, da na lestvici najbogatejših tako pomembne osebe, pa seveda z nekim poštnim nabiralnikom?
BAJUK: No, odgovor je ne.
AUER: Kako to komentirate?
BAJUK: Jaz samo upam, da bodo pač vse te službe, ki jih ima slovenska država, ki naj bi bila pravna, to situacijo še kako pregledale. Sicer pa kot veste so neodvisne. Kot minister za finance in začasni včasih tudi podpredsednik Vlade, če predsednika ni, pa mam jaz odgovornost, ne bi pa rad dajal navodil neodvisnim ustanovam slovenske države, kar se teh stvari tiče. Mislim pa, da je skrajni trenutek, da grejo mal pogledat, ne, tko pa je to. Zakaj pa se morava midva spraševat, ko bi morala pa že prebrat neko poročilo takšnih pa drugačnih služb, ki so jih sploh za to pa ustanovil.
AUER: Morda še nekaj komentarjev glede na zamenjave v Mobitelu, predvidoma tudi v Telekomu. Ali je to posledica tega, da se država na nek način ni odločila za odprodajo deleža?
BAJUK: Jaz s tem nisem seznanjen, ker to ni neposredno v moji odgovornosti. Sam bi pa ocenil, da to ni posledica tega. Veste, tukajle na tem področju telekomunikacij se stvari sučejo tako hitro. To pa vi morda bolj poznate kot jaz sam, kako se te stvari spreminjajo iz enga tedna v druzga in da je treba imet zelo aktivno strategijo in takšno vodstvo, ki se zna opredelit in pa seveda tudi obdržat. To kar je Telekom pa Mobitel, pa vse te ustanove so vedno bile, to so bile ponos našega tehnološkega napredka, vam povem eno osebno zgodbico, tam nekje leta, ah, v začetku letih osemdeset sem bil službeno poslan v državo Ekvador, ne in se spomnem, da sem svoje starše klical v Argentino po telefonu in sem bil ves ganjen, ker v hotelu, kjer sem bil, je bil en telefonček Iskrin se spomnite, tistele zelo, kako bi rekel pločnate telefonske aparate, ne, da sem videl, da je blo to produkt Jugoslavija Iskra, pa Iskra, kaj je blo, Kranj je pisalo, ne, da sem bil čist navdušen. Ampak, dejstvo je, da mi smo, ta ustanova je nekaj pomenila na tem področju, imamo zelo dobre strokovnjake v tem, jaz ne vidim nobenega razloga, da ne bi lahko napredovali. Če pa vodstvo ni zmožno obdržat tempo, potem je pa treba morda kakšno mlajšo generacijo noter spravit. To sem pa že sam odkril na marsikaterem področju, tudi v svojem ministrstvu. Veste, tisti, ki so malo pod 40 let,čisto drugače razmišljajo, pa drugač delajo kot pa tisti, ki smo malo starejši.
AUER: Se strinjam. Na začetku sem že rekel da se bova ob koncu vrnila še k volitvam. No, zanima me, kako vi komentirate to dejstvo, da se zdaj vedno bolj pojavlja, na eni strani, seveda Janševi, na drugi strani Pahorjevi, vas, kolikor tudi raziskave kažejo, skoraj da ni več. Na drugi strani, kaj po vašem prinaša neka alternativa, nova veja ali pa novi veter stranke Zares?
BAJUK: Jaz jih ne vidim tako nove, ker končno so isti obrazi, ki smo jih gledali dolga desetletja, ne vem, edino, kat imajo novo, zdaj se imenujejo Zares, jaz sem malo vprašal, tako malo, v dobrem duhu, a prej so bli pa za hec? Veste, jaz ne vidim tam nobene novosti. Absolutno nobene novosti, ker končno so eni in isti ljudje, ki so to državo vodili 12 let. Kar se pa tiče javno mnenjskih raziskav, mislim, to sva pa že pokrila. Dejstvo je, da je treba te strokovnjake vprašat, veste. Mene, pa res me to, je veliko vprašanje. Kako pa to, da ti strokovnjaki, ki delajo te ankete vsak mesec, še nikdar niso mogli najt takšno, procente za pisat Novi Sloveniji, kot pa jih dejansko dobi na volitvah. Jaz se sprašujem, veste, ne mene vprašat, strokovnjake vprašajte, kaj počenjajo, ne. A je to sploh razumno? Da stranka, ki ji vsak mesec pripišejo pogreb ne, pa še vedno napreduje. Veste, jaz zaupam v zdravo pamet slovenskih ljudi in poštenost slovenskih ljudi. In pošteno bodo precenili, kaj smo naredili s tem zaupanjem, ki so nam ga dodali v letu 2004 in če so zadovoljni s tem kar delamo, bodo pa tudi, podpora bo še enkrat prišla. Ne bo pa prišla od teh strokovnjakov, najmanj pa od tistih, ki so že12 let vladali in ki zdaj bi radi se malo našminkali, da so nekaj novga. Kaj pa je novga v teh ljudeh?
AUER: No, na drugi strani se pa že, seveda špekulira, če slučajno ne boste uspeli ali pa v kolikor bo rezultat, bi rekel, dost slabši, da se že zanimate za veleposlaniško mesto v ZDA. Je to res?
BAJUK: ( smeh ) Ne, jaz sem že izjavil, da to ni res. Res, človek se vpraša od kod ta iznajdljivost teh, zdaj, pogreb je že napisan ne, to so že strokovnjaki naredl, pol pa hiter en člank, poglejte, nekaj že sam, se že sam nekaj, se je že odločil, da gre. Kot sem povedal tisti novinarki, ki je prva to spraševala, jaz sem jo pogledal, veste kaj, sem rekel, to je pa velika raca, sem rekel po domače. Dejstvo je sledeče: Jaz sem prisegel, da bom minister za finance in bom ministre za finance do zadnje sekunde svojega mandata. Nikamor se mi ne mudi, nič ne pokam, če kaj, zelo trdo delam, ker samo v to verjamem, veste. Ne verjamem v nobene ankete, ne verjamem, da mi bodo kar naenkrat nekaj podarili, zakaj pa? Se bo treba še naprej zavzemat, tako kot smo se do sedaj. Trdo delo, trdo delo, trdo delo, pa bo šlo. Pa še malo poštenosti zraven, to pa sploh.
AUER: Dobro, vprašanj je, jasno, dr. Bajuk , še veliko in jaz upam, da se boste našemu vabilu še kdaj odzvali. Na koncu koncev prihaja, ja čas volitev, ko politiki ponavadi večkrat obiščete na koncu koncev tudi Maribor in ostale tukajšnje kraje in upam, da si boste tudi takrat vzeli za nas čas, kajti pred vami so res pomembne stvari, kot sva rekla, banka, nadaljnja privatizacija in kar je najbolj pomembno za male delničarje, ki tukaj živimo, da imam o nekoga seveda tudi malce za ušesa, če rezultati tako kot zdaj kaže, v tej banki niso dobri.
BAJUK: No, saj, ko gre za ušesa, pa zgleda da sem vedno dežuren, ne. No, ampak z veseljem. Jaz sem odgovoren za to, kar delam in se vam zahvaljujem, za priložnost, ki ste mi jo dali, da sem lahko obrazložil določene stvari, ki so prikazane v popolnoma drugačni luči.
AUER: Hvala lepa za obisk, hvala pa, jasno tudi vam, drage gledalke in gledalci, v upanju, da boste z nami čez točno sedem dni. Na istem mestu, na istem kanalu in v isti oddaji. Pa lep pozdrav do prihodnjič in ostanite v naši družbi še naprej.

Medij: Net TV
Avtorji: Auer Stojan
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov
Rubrika / Oddaja: Ena na ena
Datum: 28. 04. 2008
Termin: 20:00
Trajanje:64