ERIK BLATNIK: Večinski lastnik lahko male delničarje izrine iz podjetja, če ima v lasti več kot 90 odstotkov družbe. To se je prejšnji mesec zgodilo v dveh večjih podjetjih, v časopisni hiši Delo in Drogi Kolinski. Večinski 94-odstotni lastnik Dela, Pivovarna Laško, je namreč sklenil, da iz časopisne hiše izrine preostalih 6 odstotkov malih delničarjev in jim izplačal 135 evrov in pol nadomestila za delnico. Enako so storili v Drogi Kolinski. Večinski lastnik Istrabenz z več kot 93 odstotki te prehrambene družbe se je odločil, da malim delničarjem za odhod iz Droge Kolinske plača 16 evrov za delnico. Znesek jim bo izplačal predvidoma konec avgusta.
KAREL LIPNIK (borzni analitik): Sam iztis ne prinaša bistvene spremembe za samo poslovanje podjetij. Glavni problem je določitev primerne cene pri tako velikih deležih. Za same male delničarje seveda je primerno, da izstopijo v teh primerih, ko ne morejo več vplivati na samo poslovanje. Enako imajo tudi veliki delničarji interes, da počistijo to malo lastništvo in dejansko potem lahko sami odločajo o poslovanju družbe.
BLATNIK: Mali delničarji so bili ta mesec izrinjeni tudi iz holdinške družbe Aktiva Invest, ki jo v več kot 90 odstotkih obvladuje nizozemska Aktiva Holdings. Ta je za delnico ponudila nekaj več kot šest evrov, s čimer so bili mali delničarji zadovoljni.
LIPNIK: Nekatera podjetja v tujini tudi ob relativno malem številu malih delničarjev, gre seveda za velika podjetja, lahko normalno poslujejo, medtem ko v našem primeru, ko gre za podjetja, ki so v svetovnem merilu majhna, je to število malih delničarjev, ki presega tam..., ki dosega manj kot deset procentov, predvsem moteč dejavnik za podjetja.
BLATNIK: Male delničarje pa se lahko iz podjetja izrine tudi drugače. Primer je razdelitev družbe Megafin pred slabim letom in pol. Takrat so se večinski lastniki odločili, da Megafin, s tem pa tudi njegovo več kot 11 milijonov evrov vredno premoženje, razdelijo na dve družbi. V novo podjetje Megafin 2, katere delni lastniki so postali mali delničarji, so prenesli manj donosen kapital. Sami so obdržali donosnejše tržne naložbe in si s tem izboljšali možnost za kovanje dobička.
BOBOVNIK: Dva gosta imamo, predsednika Združenja malih delničarjev ter nekdanjega borznika in zdaj direktorja banke. Gospoda Verbič in Veselinovič, dober večer.
DR. DRAŠKO VESELINOVIČ (predsednik uprave Deželne banke): Dobber večer.
KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev): Dober večer.
BOBOVNIK: Tole me zanima za začetek, gospod Verbič, koliko Slovencev je danes malih delničarjev?
VERBIČ: Približno 700 tisoč, še vedno, po zadnjih ocenah, tako, kot smo lahko preverjali tudi delniške knjige.
BOBOVNIK: In koliko, mislite, da se jih lahko letos znajde na seznamu za odstrel, da bi jih veliki hoteli iztisniti?
VERBIČ: Precej. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev smo že pred časom opozarjali na to, da se obeta ta trend, v zadnjem času pa smo dejansko tudi priče pravemu maratonu, plejadi teh primerov. Mi smo v združenju pripravili infrastrukturo, s katero lahko malim delničarjem pomagamo, žal pa ugotavljamo, da se v številnih primerih še vedno ne obrnejo na nas, predvsem pa ne pravočasno. Kajti možno je storiti precej. Nenazadnje smo uspeli v času obstoja našega združenja tudi v področno zakonodajo vgraditi nekatere mehanizme, ki omogočajo, da se vendarle tudi v takšnih primerih dobi tisto, čemur rečemo poštena cena oziroma odpravnina.
BOBOVNIK: Niste mi povedali, koliko teh malih delničarjev je v neposredni nevarnosti, glede na načrtov paradržavnih skladov in drugih.
VERBIČ: Glejte, ta ocena bi bila seveda špekulacija, vendar pa je dejstvo, da se v številnih, če ne rečem kar v večini družb pripravlja tisto, čemur ekonomisti pravijo konsolidacija lastništva, lahko bi pa temu rekli tudi to, da se v naši stopnji razvoja družbeno-ekonomske ureditve, torej kapitalizma, vzpostavlja tisto stanje, ki mu lahko rečemo, da se formira ta ozka plast, tanka plast tistih, ki obvladujejo kapital oziroma večino resursov v državi.
BOBOVNIK: 700 tisoč, pravi gospod Verbič. To je verjetno tudi posledica certifikatske privatizacije?
VESELINOVIČ: Ja, vsekakor. V nekem trenutku smo v Sloveniji bili vsi delničarji, tako da smo imeli zelo široko bazo, recimo, delničarjev. Je pa vse to, kar se recimo v zadnjem času dogaja, pravzaprav posledica še vedno tranzicije na tem področju in, jaz pravim temu, predzadnje konsolidacije lastništva. Smo imeli prvo, recimo, neko lastninjenje, privatizacijo preko lastninskih potrdil, potem drugo, prvo koncentracijo, grobo, sedaj poteka ta zaključna konsolidacija utrjevanja lastništva v domačem logu. In potem bo sledilo verjetno še konsolidacija, ko bodo nekateri, ki so imeli največ za povedati o nacionalnem interesu, verjetno prodajali to tujcem po visokih cenah.
BOBOVNIK: Poglejte, gospod Veselinovič, ljudem smo dali, če zdaj spet govorim o certifikatih, nekakšne vrednostne papirje, nismo pa poskrbeli za to, da bi lahko uporabili to vrednost iz teh vrednostnih papirjev, nismo jih zakonsko zaščitili. Če so jih seveda dobro naložili, to je itak posebno poglavje. So mali delničarji res tako nebogljeni?
VESELINOVIČ: Poglejte, na nek način je malega delničarja težko popolno zaščititi. Je pa zelo pomembno, kar je bilo tudi že povedano, da mali delničarji spremljajo, recimo dogodke, kolikor se le da, recimo v nekem podjetju, kje se dogaja recimo prevzem in tako naprej. Kajti smiselno verjetno je, ko je neka fer, poštena, karkoli to že je, javna ponudba, recimo o prevzemu, da seveda takrat odreagirajo tudi mali delničarji. Problem pri nas seveda je, ker se dogajajo tudi neformalni prevzemi, torej takšni, kjer ni javne ponudbe, ki bi bila javno objavljena, ampak de facto nekatere skupine, recimo, pač obvladujejo že podjetje. V tem primeru se dogaja neko neformalno iztisanje delničarjev in tukaj je seveda problem. In v tem primeru niso zaščiteni.
BOBOVNIK: Kaj lahko stori mali delničar, ko gre za primere, ko imajo veliki 90 in kakšen odstotek lastništva že v svojih rokah?
VERBIČ: Takrat, ko je že večinski oziroma glavni delničar pridobil takšen odstotek, je seveda možno pristopiti k pogajanjem, zahtevati okvire, po katerih se opravijo cenitve in iz tega naslova doseči tisto, kar se imenuje in je opredeljeno kot pravna dikcija, poštena odpravnina.
BOBOVNIK: Ampak koliko imajo mali delničarji v takšnih pogajanjih, pri takšnih pogovorih, realne moči?
VERBIČ: V kolikor se povežejo, seveda precej večje, kot pa kot posamezniki. Hkrati so tudi postopki kompleksni, pogosto dragi in strokovno zahtevni, hkrati tudi same sodne prakse iz naslova sodnega preverjanja odpravnin, takšne postopke združenje ima v zadnjem času, tudi ne samo v pripravi, ampak v teku. V nekaterih primerih je to seveda možno, izvedljivo, vendar bo potrebno to prakso še vzpostaviti. Pomembno je torej, da se ti delničarji obrnejo, recimo na naše združenje, se povežejo in poiščemo tiste možnosti, ki so v posameznem primeru najbolj učinkovite.
VESELINOVIČ: Če lahko samo dodam...
BOBOVNIK: Ja, izvolite.
VESELINOVIČ: Poglejte, v bistvu bi moral nekdo, ki prevzema podjetje, če to resno podjetje, ki dela dolgoročno, pravzaprav upoštevati interes malih delničarjev. Prav gotovo ni v njegovem interesu, recimo, da ima neke spore in tožbe na sodišču, kar seveda se lahko zgodi v primeru recimo, če mali delničarji niso zadovoljni s to ceno, ki jim je ponujena. In nekje, verjetno - to je seveda moja ocena, osebna - neka poštena cena bi bila recimo, pri teh malih delničarjih recimo, ki ostane manj kot 10 procentov, da dobijo tisto ceno, kot je bila javna prevzemna cena. Seveda, če pride do javne... Mislim, v tem primeru seveda pride.
BOBOVNIK: Ko ljudje slišimo, ko mali...
VESELINOVIČ: Seveda, če ni potem to plačilo, če ni preveč z zamikom. Če je torej v nekem razumnem času po prevzemu, ki se je zgodil.
BOBOVNIK: Ko mali delničarji slišimo za prevzem, običajno pomislimo na zaslužek, ki ga bomo... Pa ni nujno vedno, da je tako?
VESELINOVIČ: Glejte, ko so nizke obrestne mere, recimo na globalnih trgih, je vedno več prevzemov, ker takrat je seveda ceneje si sposoditi denar in prevzemati podjetja. Tako da takrat je recimo več prevzemov in tudi manj uspešnih prevzemov. Ko je denar dražji, obrestne mere so višje, seveda vsak temeljito premisli, ali bo šel v prevzem. Niso vedno vsi prevzemi uspešni, ker ni nujno, da se sinergije, na katere so računali pred prevzemom, tudi dejansko v praksi realizirajo.
BOBOVNIK: Koliko sodnih postopkov teče v tem trenutku?
VERBIČ: Konkretno sodnega preverjanja odpravnin imamo pri združenju zdaj dva primera, pri katerih smo prisotni. Nekaj jih še pripravljamo, hkrati pa naj opozorim, ker dejansko, to, kar pravi dr. Veselinovič, drži, imamo tudi primere, v katerih smo se uspeli že prej, ali pa v teku, ali pa ob namerah iztisnitve dogovoriti z upravami oziroma z večinskimi lastniki o pogojih, o okvirih in hkrati tudi doseči tiste cene, ki so bile za večino delničarjev sprejemljive. Tako da te možnosti obstajajo, odvisno je seveda precej od zrelosti samih uprav in večinskih lastnikov. Nas pri tem, jasno, žalosti to, da ugledni menedžerji in ugledna podjetja gredo po poti, ki so daleč od tega. Recimo, pozabili ste omeniti primer SCT-ja, ki je tudi v nebo vpijoč v zadnjem času. Takšnih primerov je kar nekaj. Hkrati pa morda naj omenim ta, ki ste ga tudi omenili, recimo Aktivo Invest, ki pa je pozitiven primer, glede na ravnanje, ki je popolnoma drugačno, kot smo mu bili priča v lanskem letu, ko smo imeli opravka pravzaprav s prvim poskusom iztisnitve, ki je takrat seveda bila daleč od tega, da bi bila primerna.
BOBOVNIK: Ste bili vi v združenju v katerem od sodnih postopkov že uspešni?
VERBIČ: Kot rečeno, te prakse, v smislu samega preverjanja poštene cene, ni. V našem prostoru, v naši družbi se ta praksa šele mora vzpostaviti in seveda, kot združenje smo za to zainteresirani. Naj morda dodam samo še to k vašemu prejšnjemu vprašanju, da je seveda precej moč storiti še prej, preden dejansko posamezen delničar pride preko 90 odstotkov. In zato je tako pomembno, da dejansko postorijo lastniki, ki morajo vzeti seveda to odgovornost nase, tako kot recimo, ko imajo avto, za tisto svojo naložbo, da pravočasno poiščejo prave informacije, se povežejo, oziroma odreagirajo še prej, preden se ustvarijo pogoji, da so lahko odpravljeni pod tisto ceno, ki mislijo, da je primerna.
BOBOVNIK: Ampak gospod Veselinovič, kaj mislite, koliko Slovencev nas ima dovolj znanja, da bi reagirali tako, kot pravi gospod?
VESELINOVIČ: Ja, bojim se, da premalo. In zelo ključno je to osveščanje ljudi. Spomnili se bodo poslušalci, pa tudi vi, recimo toliko let nazaj, ko so vsi gledali, kakšen je tečaj marke. Zdaj pač morajo pa gledati, kakšen je tečaj in kaj se dogaja, recimo z njihovo delnico, bodi katerakoli to je. Bi pa samo še nekaj dodal. Ni samo en primer to, da... Skratka, da se število delničarjev zmanjšuje. Tudi se dogaja, recimo, morda primer Krke, ki je tudi recimo nekako poskrbela, bom rekel, v tej fazi vsebinsko za, recimo male delničarje, torej zmanjšala je vrednost ene svoje delnice in tako imajo delitev, razdelitev, in s tem omogočila tudi manjšim delničarjem, da kupujejo. In recimo v Krki se konkretno precej zvišuje število malih delničarjev. To je en tak mogoče dober zgled tudi za druga večja podjetja.
BOBOVNIK: In če bi potegnili črto, vsi morami torej sami poskrbeti za svojo tozadevno varnost?
VESELINOVIČ: Oziroma uporabljati ustrezne svetovalce. In ta funkcija finančnega svetovalca bo vsekakor postajala vedno pomembnejša, kajti naša zakoodaja zelo zapletena postaja - skušajo jo poenostaviti, ampak ne glede na to postaja zapletena.
BOBOVNIK: In svetovalci seveda niso zastonj, na?
VESELINOVIČ: Ja, seveda.
VERBIČ: Hkrati pa seveda tisto, kar ste že omenili, torej izobraževanje, ki je s tem povezano in za katerega bi sploh, glede na specifiko lastninjenja v našem prostoru, morala poskrbeti Republika Slovenija oziroma njeni upravljalci pravočasno. In pa, jasno, tisti pozitivni zgledi, ki bi jih kazalo kdaj tudi izpostaviti kot primerne. Takšnih je nekaj. In še enkrat, pravočano je potrebno odreagirati. Kar se tega tiče, je Vseslovensko združenje malih deležnikov pripravljeno, da ustrezno odreagira na to dogajanje.
BOBOVNIK: Prav. Hvala lepa obema za obisk in pojasnila.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Bobovnik Slavko
Teme: Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 09. 08. 2007
Termin: 22:00
Trajanje:15