&|~~~|~|tcl:::7'lliiiHl~ V roke nam je prišla pravno-močna sodba Višjega sodišča vLjubljaru z datumom 18.9.2007(pravnomočnost), v kateri je topresodilo, da se pritožbi Kapi-talske zadruge, z. b. o., Mikloši-čeva 4, Ljubljana (KZ) zopersodbo Okrožnega sodišča vLjubljaru ne ugodi in se potrdisodba v korist Deželne bankeSlovenije, d. d., Kolodvorska 9,Ljubljana (DBS).Iz potrjene sodbe je razvid-no, da je KZ zahtevala ugotovi-tev ničnosti sklepov 20.

redneskupščine DBS in podrednorazveljavitev sklepov pod štev.7 (dokapitalizacija DBS v višini384.000 delnic) in tč. 9. (izvoU-tev članov Nadzornega svetaDBS). KZ vso svojo strategijoopira na 63. člen Zakona oprevzemih, zaradi česar naj bibil odvzem glasovalnih pravics strani uprave DBS na 20.skupščini delničarjev nezako-nit. Sodišče svojo argumentad-jo za takšno odločitev utemelju-je na določbah 75. in 76. člena,torej na prehodnih določbahZprev-1. Naš namen m opore-kati sodišču, pač pa želimobralca opozoriti na sosledje do-godkov.Iz sodbe je razvidno, da je Okrožno sodišče svojo sodbona prvi stopnji izdalo 11. 4.2007, torej na dan, ko se je žekončala dokapitalizacija DBS vvišini 384.000 delrdc. To je dstadokapitalizacija, ki jo KZ vpodrednem zahtevku še pose-bej izpodbija. Zamislite si, datožite soseda za motenje pose-sti, potem pa sosedu, še predensodišče razsodi, jasno in ned-voumno dovolite, na primer,košnjo na spomem zernljišču.Kdo v takšnem primeru lahkopričakuje, da bo sodišče odloči-lo, da gre resnično za motenjeposesti. Podobno je v tem pri-meru, saj ]'e bila dokapitalizaci-ja javno objavljena m KZ z no-benim dejanjem ni protesttralazoper takšno odločitev upraveDBS, kar je na občnem zboru KZ 28.3.2008 posredno potrdiltudi flan NS DBS Mirko Pirc.Torej bi KZ glede na vloženotožbo morala zahtevati, da so-dišče izda začasno odredbo, skatero bi takšno nezakonito do-kapitalizadjo preprečilo. Mi ra-zumemo, da je bila dokapitali-zadja nujna, toda to pomeni leboljšo pogajalsko pozicijo zaKZ, ki bi se morala pred to do-kapitalizadjo z upravo DBS do-govoriti o vsem, o čemer je bilo KZ onemogočeno odločanje naskupščini delrdčarjev.Takšno ravnanje vodstva KZpa samo pritrjuje našim naved-bam v članku, objavljenem vtem časopisu, da pri vodenjuKZ močno zaudarja po gnilemkompromisarstvu z DBS in daso verjetno osebni interesi po-stavljeni pred splošne - zadruž-ne. To je v slovitem monologuna občnem zboru poskušal de-mantirati gospod Peter Vrisk,predsednik zadruge, z zagoto-vilom, da sam osebno ni lastrdknobenih delnic, To mu je mo-goče celo verjeti, saj ima kmetzagotovo večje zaupanje v real-no premoženje pred papirna-tim, vendar se s to izjavo rd raz-bremenil odgovornosti, ki joima kot predsednik UO KZ inzzs.Njegov najtesnejši sodelavecgospod Martin Nose je bil pred-sednik NS DBS, ko je ta sprejelsklepa o obeh dokapitalizadjahin ju pozneje predlagal skupšči-ni delničarjev v sprejem, kotverjetno ne more biti naključje,da je ta isti NS pod vodstvomgospoda Noseta dan po uvelja-vitvi zakona o prevzemih potr-dil nakupe spornih delnic sstrani KZ in s tem pravzapravzapeljal KZ v protizakonito de-lovanje. Hkrati je bil v tem časutudi že predsednik N0 KZ, to-rej na dveh odločujočih funkdjah, s katerih bi lahko preprečil,oziroma ustavil spome dokapi-talizadje, in sicer:1. Kot predsednik NS bi lah-ko zahteval od uprave DBS, da mu podrobne)e pojasni zakon oprevzemih in možne neprijetneposledice za delničarje DBS, sajje iiadzQrn,i svet skrbnik kapita-la m je odgovoren sarno lastrd-kom. Lahko pa bi kot dobroplačani funkdonar to tudi sampreučil.2. Pod njegovim vodstvomje bil naknadno sprejet sklep zadrugo dokapitalizadjo v viširu384.000 delnic. NS DBS je predtem že odobril upravi izdajo1,100.000 delnic za obdob)'e pe-tih let, kar bi bilo dovolj za nor-malno poslovanje banke. Da jes tem sklepom o dodatrd emisi-ji 384.000 delnic nekaj hudo na-robe, priča prav dodatno pod-redno spodbijanje tega sklepa vzgoraj navedeni tožbi s straniKZ in poznejši molčed prista-nek na takšno izvedbo dokapi-talizadje, čeprav sodni posto-pek sploh še ni bil dokončan insodba ni bila izrečena niti naprvi stopnji.3. Kot aktualni predsednikNS bi moral na 20. skupščinidelničarjev ustaviti upravoDBS v prid kmetijskih zadmg,ki mu tudi posredno režejokruh, pa iz zapismka zasedanjani videti takšnega odziva. Tak-šna reakdja predsednika NS to-žene stranke bi sarna po sebiimela velik pomen v prid KZpri odločanju sodišča.4. Kot predsednik NS DBSin kot v. d. direktorja ZHKS tu-di ni izpeljal sklepa UO ZHKS,da se mora NS oziroma skupš-čina delrdčarjev DBS odločiti ousodi denadonaliziranega pre-moženja, ki je po 67, členu ZZ-ad pripadlo SZKB oziromaDBS k čemur ga je neposrednozavezoval tudi 9. člen notarskooverjene in na skupšdru delni-čarjev banke in občnern zboručlanic ZHKS sprejete Pogodbeo prevzemu sredstev in obvez-nosti.5. Nenazadnje je kot pred-sediuk NS DBS in v. d. direktor-ja ZHKS podpisal Dogovor oizvedbi Pogodbe o prevzemusredstev in obveznosti ter s tem v celoti spremenil vsebino 9.člena te pogodbe. Kot zanimi-vost zapišimo, da je DBS v spispravde med DBS in KGZ Loga-tec vložila nenavaden doku-ment z naslovom Dodatek kdogovoru o izvedbi Pogodbe oprevzemu sredstev in obvez-nosti. Ta dodatek, ki je bil namneznan štiri leta, pravzaprav iz-ničuje sam dogovor, tako da sesploh ne ve, ali je dodatek origi-nal ali le priložnostni ponare-dek, prirejen tej tožbi, nedvom-no pa je na njem podpis Marti-na Noseta. Ta dodatek namrečtrdi, da je ZHKS oziromapozneje KZ ostalo le tisto pre-moženje, ki ga j'e imela ZHKS vsvojih poslovnih knjigah 30. 6.2004, to pa zagotovo ni premo-ženje, vrnjeno 25. 1. 2006 (ob-čmske stavbe).6. Kljub temu da je bil ta do-datek gospodu Nosetu kotpredsedniku N0 KZ znan, jeKZ skupaj z DBS vložila zahte-vo za spremembo denacionali-zadjske odločbe Ministrstva zaokolje in prostor RS. Mmistrst-vo je svoj sklep utemeljilo rav-no na tem dogovoru, na našprotest pa svojo odločitev nivpisalo v zemljiško knjigo, takoda kljub nasprotnim zagotovi-lom direktorja KZ na občnemzbom 20. 4. 2008 KZ še vednoni bila vpisana v zemljiško knji-go kot zeinljiškokn.jižiu lastnik.Sprememba odločbe MOP pane bi bila mogoča, če bi vodstvoKZ predložilo ministrstvu tudidodatek k dogovoru.No, gospodje, odgovorite, alidelujete skladno in seveda vškodo zadružništva ali pa senam nekaj takega samo sanja?Če bi samo ena institucija, tj. di-rektor ali UO ali N0, delovalazunaj nezakonitosti, torej po-šteno in po svoji vesti, nikoli nebi prišlo do takšnega grobegakršenja zakonov in moralno-etičruh norm. Kot je videti iz za-pisanega, ne gre toliko za pose-ge v zakonodajo kot za spošto-vanje moralnih načel, na kate-rih sloni vsaka demokratičnadružba. Brez spoštovanja teh načel ne more nobena zakono-daja vzpostaviti pravne vamo-sti, s katero so podprte z ustavovarovane pravice. Vidite, zaradi vsega tega jevaša izjava, gospod državnisvetnik Peter Vrisk, brez vsakevrednosti, kajti gospod MartinNose je danes 7 vašo privolitvi-jo ali morda celo na vašo zahte-vo tudi predsednik N0 KZ, di-rektor ZZS, položaj ima tudi vEvropskih zadružnih asociad-jah, seveda na predlog ZZS, kijiže dvana)st let predsedujete vi.Zapišemo lahko le, da se z le-pim hvalimo in sončimo tudi vEvropi.Povedali so mi, da moj načinopozarjanja na nepravilnostivečird predstavnikov zadrug nipovšeči. Tudi meni ne bi bilovšeč, če bi mi kdorkoli dokazo-val, da delam v nasprotju z ve-Ijavno zakonodajo, kršim os-novne moralne noirne in se ve-dem kot mali bog. Za konec bivam želel, dragi bralci, poveda-ti šalo iz obdobja samouprav-nega socializma, da ne bo resizvenelo, da se ne znam pošali-d, oziroma da samo »šimfam«.V samoupravnem podjetju souspešno poslovali, zato je parti-ja sklenila, da zamenja vodstvopodjetja, da bo to tudi navzvenvideti bolj v duhu časa. Kmaluse je pokazalo, da podjetje sicersamoupravno sije, hkrati s tembliščem pa narašča tudi izguba.Kritika takšnega ravnanja soutišali tako, da so mu dali vede-ti, da ne bodo poslušali krihkeprotidržavnih elementov m Iju-di, ki niso člani njihove partije.Na enem od zborov delavcev soobjavili rešitev za prezadolženopodjetje, in sicer v obliki naku-pa nove pisarniške opreme, kibc> šla v korak s časom, tj. sa-moupravljanjem. Delavd so ta-koj predlagali, da bodo staroklasično pohištvo vzeli kar samidomov, s čimer se je vodstvostrinjalo, saj se je s tem izognilonepotrebnim stroškom uniče-nja, in zadovoljstvo je bilo takonavdušujoče, da so celo večne-mu kritiku dovolili, da spregovon m pove svoje mnenje. Ta jepovedal: »Veste, moja mama jeimela pred vojno kupleraj, in koji je zaškripalo, nikoli ni menja-la postelj, temveč vedno le k...«Pa lepo pozdravljeni!Jože Urbančič,direktor KGZ Logatec



Medij: Kmečki glas
Avtorji: Urbančič Jože
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Odmevi - pravni nasveti
Datum: 04. 06. 2008
Stran: 14