omenjenih primerov.
ERIK BLATNIK: Če strnemo ugotovitve iz poročila parlamentarne preiskovalne komisije, lahko rečemo le eno. Večina deležev Kada in Soda v 83 gospodarskih družbah je bilo prodanih prepoceni. Po poročilu sodeč naj bi Kad in Sod državni proračun najbolj okrnila leta 2002, ko sta svoje deleže v Leku prepoceni prodala švicarskemu Novartisu. S tem naj bi državo oškodovala za skoraj 18 milijard tolarjev ali nekaj manj kot 74 milijonov evrov. Cena, ki so jo Švicarji takrat plačali za delnico ljubljanskega farmacevta je namreč znašala 105.000 tolarjev ali 438 evrov. Po oceni japonske cenitvene hiše Nomura, ki sta jo najela ravno Kad in Sod, da bi od prodaje iztržila največ, pa naj bi se povprečna cena delnice Leka, skupaj s prevzemno premijo, gibala okoli 124.000 tolarjev ali 592 evrov. Takratni predsednik uprave Leka Metod Dragonja meni drugače.
METOD DRAGONJA (nekdanji predsednik uprave Leka): Je vrednost bila ustrezna v tistem času in tistem prostoru, s primerljivimi kapitalskimi povezavami, ki so se v tistem času delale. Je pa Slovenija popuščala tudi pritiskom Združenih držav Amerike, ker se je v tem času pogajala za vstop v Nato in so Združene države Amerike želele nekatere rešitve vpeljati v zakon o patentih.
BLATNIK: Veliko medijskega in političnega pompa, če se izrazimo z besedami prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota, je požela tudi tako imenovana pivovarska vojna med belgijskim Interbrewom in Pivovarno Laško, za prevlado nad Pivovarno Union. Kot je znano, so spopad takrat dobili Laščani. Komisija pa je tudi v tem primeru prepričana, da so bile delnice Kada in Soda prodane prepoceni, s čimer naj bi bila državna blagajna oškodovana za slabih tri milijarde tolarjev ali več kot dvanajst milijonov evrov. Še posebej jih je zmotila poteza nekdanjega prvega moža Soda Antona Končnika, ki je Laščanom kar mimo sklepov upravnega odbira te družbe, da morata tako Kad kot Sod v prodaji ukrepati enako, delnice Uniona prodal ceneje kot Kad. Zato ga je vlada Janeza Drnovška razrešila z mesta direktorja Slovenske odškodninske družbe.
GORAN BIZJAK (predsednik upravnega odbora SOD-a): Licitiranje višje cene se je prekinilo v neki točki, kjer se verjetno nikoli ne bo ugotovilo, kakšna cena je bilo možno doseči.
ANTON KONČNIK (direktor Slovenske odškodninske družbe): Prepričan sem, da je doseženi kapitalski dobiček v tej prodaji zelo ugoden za Slovensko odškodninsko družbo in menim, da bodo posledice zelo pozitivne, tudi za poslovanje Pivovarne Laško.
BLATNIK: Še ena prodaja je razburkala slovensko javnost. Prodaja Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško leta 2005. V tem primeru komisija ni ugotovila odškodovanja državnega premoženja, je bila pa toliko bolj glasna opozicija, z Milanom Cviklom na čelu in Računsko sodišče. Ti so menili, da bi Kad in Sod Mercator lahko prodala po bistveno višji ceni. Po Cviklovih izračunih pa bi država s premišljeno prodajo lahko iztržila celo dvesto milijonov evrov več kot sicer.
BOBOVNIK: Ja spoštovani gostje dober večer. Številke, ki smo jih slišali, so zelo odvisne od tega, kateri politični opciji pripada tisti, ki jih omenja. Gospod Marinič, ste vi sešteli danes vse te silne milijone, za katere naj bi bilo oškodovano državno nekdaj družbeno premoženje?
BRANKO MARINIČ (predsednik preiskovalne komisije, SDS): No jaz kot predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodim od lanskega novembra, nisem danes začel opravljati teh izračunov. Nekaj tega je bilo že opravljeno pred menoj. Sem pa seveda se poglobljeno spustil v konkretne izračune in vse kar je bilo predstavljeno v sedanjem prispevku pravzaprav drži. Gre za ogromne številke.
BOBOVNIK: Ampak državljane nas, to verjetno razumete, zanima, koliko je bilo zdaj izgubljenih milijonov evrov v obdobju od 93 do 2005.
MARINIČ: Komisija se je soočila in iz tega tudi izhajala, da je konec leta 2004 Kad izkazoval 250 milijard slovenskih tolarjev ali milijardo 300 milijonov evrov izgube. In vse skupaj pač kaže na to, da so deleži preko paradržavnih skladov od premoženja bili prepoceni prodani. Zaradi tega je nastala tudi finančna luknja, ki zagotovo izhaja iz izgube.
BOBOVNIK: Prav, o milijardi torej govorimo. Gospod Petek, škoda, ki je nastala v času, ko je vaša stranka vodila vlado, milijarda.
MILAN PETEK (LDS): No to seveda ni res. Verjetno ste preslišali besede gospoda Mariniča, ki je dejal, da vsi ti prispevki držijo. Vključno torej z Mercatorjem, kjer je očitno po prispevku, ki smo ga videli, dvesto milijonov evrov škode pri prodaji deleža Mercatorja. In to je temelj, za katerim mi trdimo oziroma podlaga za to, da je ta komisija sploh bila formirana. Ne vem, mi smo začeli to oddajo z ugotavljanjem škode za vrsto let nazaj. Preiskovalna komisija je instrument opozicije običajno, v tistem tekočem mandatu, ko ugotavlja politično odgovornost tistih akterjev, ki vodijo v tem mandatu vlado.
BOBOVNIK: Ampak za takšne razprave bi bil čas takrat, ko je ta komisija nastajala.
PETEK: Gledalci verjetno morajo vedeti, čemu je bila namenjena ta komisija. Torej namenjena je bila temu, da se zamaskira odgovornost tistih, ki so prodajali Mercator in da se to skrije seveda za odgovornosti tistih, ki so že zdavnaj pustili svoje funkcije. In ni komisije, ki bi bila sposobna ugotoviti, ali je sploh bilo oškodovano državno premoženje.
BOBOVNIK: Če ne drži milijarda, koliko smo potem izgubili denarja po vašem? Z vsemi temi domnevno nepreglednimi prodajami.
PETEK: Torej mi v komisiji nismo sodelovali, to je verjetno znano in zaradi tega ne moremo komentirati izračunov, ker jih nismo šli preverjati. Niti ne vemo kako so jih oni dobili. Dejstvo je, da je seveda Slovenija doživljala neko spremembo na zakonskih podlagah in verjetno tudi kakšna prodaja ni bila najboljša, verjetno kakšna prodaja ni bila najbolj idealna.
BOBOVNIK: Gospod Janc, kakšna je ta številka?
KRISTIJAN JANC (SLS): To številko je težko ocenjevati, ker namen te preiskovalne komisije ni ocenjevati številk o tem oškodovanju premoženja državnega Kada in Soda. Dejstvo pa je, ki smo ga ugotovili vsi pred časom, od leta 93 pa do 2005, da je bilo precejšnje. Kajti večina podjetij ni bilo javno podanih v direktno prodajo. To zagotovo je težko ugotoviti to številko. Če bi bilo na javni prodaji, potem seveda bi lahko lažje ocenjevali, da bo optimalni kupec dal optimalno ceno. Ker je bila pa direktna prodaja, se pa to ne more nikoli oceniti. Dejstvo pa je, da je bila škoda narejena, kajti teh primerov od 93 pa do 2005 ugotavljamo, da so bili številni primeri, ko se je bolj tako načelno med kupcem, med Sodom in Kadom dogovorilo o prodaji.
BOBOVNIK: Zakaj niste sproti spreminjali te prakse, kar nekaj, ne vi, vaša stranka je sodelovala v kar nekaj vladah.
JANC: Tako je. Dejstvo je bilo, da takratna zakonodaja ni bila najbolj optimalna in žal ne pisana tej zgodbi. Formalno so bili tej postopki zakoniti celo, ker je bila slaba zakonodaja, ki pa se je leta 2001 potem znova spreminjala.
BOBOVNIK: Ampak gospodje, vsa zakonodaja seveda prihaja iz organa, v katerem ste vi vsi skupaj, gospod Peče.
SAŠO PEČE (Lipa): Drži, to je bilo nič kolikokrat povedano. Ampak rad bi poudaril, da žal človeški napuh je ta, ki teži k hitremu, lahkemu zaslužku. Osnovni problem je v nenačelnosti slovenske politike, tako prejšnje vlade kot te vlade, ki ne samo da je onemogočala to, celo spodbujala je to. In s tega naslova jaz moram povedati, da sta oba gospoda v preteklih treh letih imela 27 krat samo iz mojega naslova priložnost govoriti o prodaji državnega premoženja in oba gospoda sta se 27 krat pritisnila na tako imenovano tipko proti temu, da bi v Državnem zboru sploh opravili razpravo. Če pa mi dovolite tisto, kar mislim, da je najpomembnejše. Mi se danes lahko o volitvah pogovarjamo oziroma predvolilnem obdobju, o tem, kaj je bilo od leta 94 do leta 2003 in 2005. Ampak v isti časovni dimenziji kot smo danes in to je najbolj ogorčenja vredna zadeva, se odvijajo prav tako iste prodaje, o katerih gospodje prav tako danes rečejo, danes ko se odvijajo, jih nočemo preklicati, jih nočemo spremeniti. Vsi bi se radi ukvarjali s prodajami za nazaj. Ampak v današnjem tempu, danes in tu, jutri, včeraj in danes, se odvijajo tovrstne prodaje, o katerih bo žal ta nenačelna slovenska politika spregovorila šele čez pet let. In takrat bomo vsi z velikim rompompomom ugotavljali, joj jebentiš, kaj se je pa zgodilo.
BOBOVNIK: Dva stavka.
JANC: Moje stališče je to, jaz nisem pristaš preiskovalne komisije v Državnem zboru. Ta država ima organe, kot so tožilstvo, sodstvo in policija. In če kar koli ni transparentno in pošteno izbrano, ne morejo ti organi delati. Zdaj očitati nazaj za 93, 94, 95, vemo, da je zadeva zaključena. Roki so zastarali. Ta preiskovalna komisija ne more čudežev odkriti. Obudili pa smo, da je bila negospodarna prodaja, netransparentna in da bi lahko s to prodajo premoženja bistveno več iztržili kot smo.
BOBOVNIK: Ne more čudežev odkriti, ali je bil potem to izgubljen čas.
JANC: Jaz sem povedal, da nisem pristaš te komisije, ki ne more dati niti ta, niti prejšnja v sklicih v Državnem zboru niso kakšnih rezultatov dali. Tudi ta ne more dati nekih velikanskih rezultatov in številko, toliko je bilo oškodovanega, ne more dati.
BOBOVNIK: Poglejte, imeli ste mislim, da 22 sej skupaj.
MARINIČ: Skupaj smo opravili 23 sej, zaslišali 33 prič.
BOBOVNIK: Ampak imeli ste 83 firm, v katerih ste se poskušali informirati, kako so potekale prodaje. Štiri na eno sejo.
MARINIČ: Ja to je približno štiri na eno sejo. Treba je pa povedati, da v obdobju katerega omenjamo, torej od leta 1995 do leta 2005 gre za prodaje državnih deležev preko paradržavnih skladov za okrog 2000 in nekaj deležev. Parlamentarna preiskovalna komisija pa je preiskovala prodajo v 83 gospodarskih družbah.
BOBOVNIK: Poglejte, odgovorite mi še na eno vprašanje. Verjetno vsi poznate očitke javnosti, da v teh preiskovalnih komisijah zganjate politiko. Vsi skupaj, zakaj niste pristali, zakaj se tako krčevito upirate še enkrat zaslišati gospo Andrijano Starina Kosem ali pa gospoda Šrota, da bi se recimo teh očitkov znebili v javnosti.
MARINIČ: Poglejte, če je parlamentarna preiskovalna komisija, ki sem jo vodil, delala v skladu z zakonom o parlamentarni preiskavi, ki je bil sprejet v Državnem zboru leta 1993, dopolnjen leta 2003, potem to ne pomeni, da smo zganjali politične pamflete ali kakor koli že. Smo pa seveda politiki tisti, ki smo morda odgovorni zaradi razprav, ki jih peljemo v Državnem zboru, da pač javnost si ustvari tako mnenje. Sem prepričan, da smo skozi delo, ki je bilo pošteno, v času, ko sem vodil to komisijo, vendarle dalo neke rezultate. In tukaj sedaj v obliki poročila zaključujemo, danes je bilo sprejeto. Dajemo seveda na razpolago vladi Republike Slovenije, ki mora v tem primeru ukrepati.
BOBOVNIK: Bom potem citiral nekaj ocen tega poročila. Gospod Petek, je pa res, da v preteklosti kaj veliko javnih prodaj, dražb in podobnega res ni bilo. To drži.
PETEK: Torej res je, da se je zakonodaja razvijala v tem obdobju. Mi smo prehajali eno tranzicijsko obdobje, za katero je danes resnično težko sodbo prenesti. Nekaj pa hočem povedati okoli te komisije. Torej mi v Liberalni demokraciji smo to jasno povedali, da je to farsa. SD je povedal, da je to farsa, Zares je povedal, da je to politični pamflet in farsa. In zaradi tega so obstruirali sejo. Če ste prej pogledali posnetek, na katerem je bil gospod Dragonja, trije člani komisije so ga zasliševali. Če ste pogledali danes dvorano, petnajst poslancev je sedelo v dvorani od 90, torej sama komisija je pokazala, da je nihče resno ne jemlje in seveda ljudje jo takšno tudi obravnavajo. Neverodostojna je, obravnava nekaj kar se ne da in je nesmiselno obravnavati namesto, da bi obravnavala trenutno dogajanje. In če je gospod Marinič rekel in pritrdil temu, da je Mercator bil oziroma pri prodaji Mercatorja bilo oškodovano premoženje države za dvesto milijonov, je to tisto kar bi morali obravnavati, tega pa niso hoteli.
MARINIČ: Jaz nisem govoril ničesar, tu morate biti korektni. Res pa je, da nekateri skušajo skozi zaveso Mercatorja deležev Mercatorja, katerega vemo, da je kupil Istrabenz in Pivovarna Laško, skušajo nekako zamegliti vse tisto kar se je pred tem dogajalo.
BOBOVNIK: Gospod Marinič, še o tem niste govorili pa nam zdaj povejte v enem stavku, je bila prodaja Mercatorja transparentna prodaja, kratko in enostavno?
MARINIČ: Bila je transparentna in bila je dosežena cena, ki je bila javno znana, ki je bila na borzi.
BOBOVNIK: Prav pika. Izvolite, besedo ste želeli.
PEČE: Hvala lepa. Preiskovalna komisija je blef, ugotovitev preiskovalne komisije danes je blef. Če bi kdorkoli od politikov želel, da se tovrstne zadeve ne bi odvijale, ne samo v preteklosti, predvsem pa ne v sedanjosti in prihodnosti, potem bi seveda nemudoma pristopili k reorganizaciji Soda in Kada, ki sta dvoje največjih parkirišč celotnega državnega premoženja. Medtem, ko se vlada Republike Slovenije z gospodom ministrom za gospodarstvo in finance je odločila, da bo meni nič tebi nič prodala preko 230 naložb države. Torej tistih naložb, ki so jih gradili ne samo jaz, moj oče in moji dedje in tako kot očetje in dedje vseh staršev pred nami, mimo vsakega razpisa, mimo vsake javne transparentne prodaje. Gospodje, če vam bi bilo kar koli do tega, da se ohrani vrednost premoženja.
BOBOVNIK: Gospod Peče slišali ste, Mercator je bil po mnenju gospoda Mariniča prodan transparentno in nič ni bilo izgubljeno.
PEČE: Javnost ve žal za par primerov prodaje, medtem ko se za našim hrbtom odvija preko 230 prodaj uspešnih slovenskih podjetij, za katere je minister določil katera podjetja bodo šla v prodajo, to je seznam ABC in za katere vladajoči poslanci, in to jim je za zameriti, vedno znova negativno glasujejo, da bi o tem sploh razpravljali v državnem zboru. Kako naj drugače rečem, da je vse to skupaj en zelo ceneni politični….
BOBOVNIK: Bom jaz, bom jaz, gospod Peče še vi en stavek o Mercatorju. Je bila transparentna prodaja.
PEČE: Ne.
JANC: Smešno je kar govori kolega Peče. Prvo govori, da ni bilo razprave v Državnem zboru. Danes je bilo pet ur možnosti razprave v Državnem zboru. Žal je opozicija obstruirala. In LDS in SD, skratka vsi so šli ven iz Državnega zbora. Zakaj se niste soočili z dejstvi in argumenti in bi tam javnosti preko televizije povedali kaj vas moti, kaj ni bilo dobro, kaj je slabo in zakaj ste se umaknili ven iz Državnega zbora, saj to je pravzaprav demokracija. Razprava v Državnem zboru je pač neka zadeva, ki se lahko javnosti pojasni in tudi koaliciji. In koalicija je ostala sama.
PEČE: Dovolite, to je laž. Vi hočete govoriti o prodaji v preteklosti, kjer ste bili vpleteni vsi. Jaz vam govorim eno, da bi morali govoriti o prodaji, ki se odvija danes in ki se odvija jutri in to je preko 200 naložb Soda in Kada, za katere pa ste v vladi Republike Slovenije gluhi, slepi in pa seveda nemi.
BOBOVNIK: Gospod Petek, vaše mnenje o Mercatorju verjetno poznamo.
PETEK: Gospod Janc je seveda predstavljal svoje stališče in v stališču, ki sem ga jaz predstavljal oziroma LDS-ovem, smo se seveda fokusirali na Mercator. Povedali smo tisto kar o Mercatorju mislimo. Kot predsednik komisije za nadzor javnih financ in smo sprejeli seveda popolnoma drugačen sklep, kot ga je sprejela ta komisija. Ugotovili smo, da obstaja sum oškodovanja državnega premoženja, da je to ugotovilo tudi Računsko sodišče, ampak tega koalicija danes ni želela slišati, zato je obravnavala vse drugo, samo Mercatorja ne. Srž vsega tega je Mercator, srž vsega tega je to kar je Janša počel v Mercatorju, kako je hotel prevzeti medijski vpliv na Delo, to je vsem jasno. Ampak tega pač noče slišati. Mi zato vztrajamo, pri tem vztrajamo, pri glasovanju pa nismo seveda sodelovali, ker je to vse skupaj ena oslarija.
MARINIČ: No poglejte, meni je izredno žal in sem danes to tudi nekajkrat poudaril v Državnem zboru. Zakaj predstavniki politične stranke SD, Zares in na koncu tudi LDS bežijo pod demokratične parlamentarne razprave, ki se opravlja v Državnem zboru z namenom, da se soočijo različna mnenja. In seveda se tu postavlja vprašanje ne samo meni, tudi verjetno slovenski javnosti. Kajti v konkretnem poročilu, ki je danes bilo obravnavano v Državnem zboru, so prav ljudje, ki pripadajo politični opciji, ki so šli iz LDS-a v SD. Tukaj je treba izpostaviti gospoda Cvikla in gospoda Ropa. Predvsem gospoda Cvikla, ki se tako zavzeto zavzema za javno transparentno prodajo, ki pa je prav iz njegovega časa, ko je on bil na takšni funkciji, to ne izhaja. In to je razvidno tudi iz gradiva, ki ga parlamentarna preiskovalna komisija ima na razpolago.
BOBOVNIK: Gospod Marinič, glede na to, da predstavnikov stranke, ki ste jih omenil ni tu, bom jaz prebral njihovo oceno tega vašega dela. Pravijo, da je to politični pamflet, namenjen predvolilnemu obračunavanju, delo komisije pa nestrokovno, površno, nekorektno in nekonsistentno.
MARINIČ: Tu je potrebno jasno in nedvoumno povedati, če smo delali skladno z zakonom o parlamentarni preiskavi, zakaj je to potem politični pamflet. Ali ni neodgovorno s strani poslancev SD-ja, ki so odšli, ki so zapustili sejo in niso želeli sodelovat. Imeli so celo to možnost, da sodelujejo kot člani te parlamentarne preiskovalne komisije vseskozi, od ustanovitve do zaključka dela.
BOBOVNIK: Prav gospodje, minuta nam je ostala. Vsakemu po petnajst sekund. Kaj bomo zdaj davkoplačevalci, državljani, volivci imeli od poročila, od ugotovitev te komisije? Gospod Peče.
PEČE: Tako kot vedno davkoplačevalci bodo potegnili takratko. Vse dokler politika ne bo spremenila status Soda in Kada.
BOBOVNIK: Gospod Janc.
JANC: Na žalost od te preiskovalne komisije, od rezultatov ne bo nič pozitivnega. Kajti ta vlak je zamujen, ker takratni organi pregona, če so bili, pa so bili v Republiki Sloveniji, niso poslanstva opravili. So zagotovo ti kupci tega premoženja kupili to premoženje, ga spravili na varno in je pod streho.
BOBOVNIK: Gospod Petek.
PETEK: Jaz mislim, da bo spoznanje davkoplačevalcev dragoceno za njihovo odločanje na volitvah. Mislim, da so spoznali kaj počenja sedanja koalicija, kaj počenja predsednik vlade na čelu stranke SDS in mislim, da bo seveda glas v korist drugi stranki hitreje šel k tej drugi stranki.
BOBOVNIK: Še vaših petnajst sekund.
MARINIČ: Prepričan sem, da bo delo parlamentarne preiskovalne komisije nagrajeno v tem smislu, da se nekatere stvari že kažejo navzven javnosti. Kajti ljudje, ki so sodelovali v takem nepoštenem poslu, se danes pokrivajo, kajti njihov namen je bil koncentracija kapitala in seveda danes managerski prevzem.
BOBOVNIK: Hvala lepa gospodje za vaša pojasnila, hvala lepa, da ste prišli.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Bobovnik Slavko,Blatnik Erik
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 02. 07. 2008
Termin: 22:08
Trajanje:20