izteka, zato mi rezimirajta. Se je ta vlada pustila nadzorovati?
NATAŠA PIRC MUSAR: Na začetku sem pravzaprav imela boljši občutek, kot zdaj na koncu. Kar se mojega dela tiče, moram reči, da sem do sedaj z vsemi državnimi organi vedno sodelovala korektno, morda na tem mestu lahko poudarim predvsem korektno sodelovanje s Sovo in policijo, ki sta dva, bom rekla, najobsežnejša represivna aparata v Sloveniji. Zdaj, pri Uradu za varstvo konkurence pa, če sem čisto iskrena, kar malce razočarana nad odnosom visokega državnega funkcionarja.
ŠTEFANČIČ: K temu se vrnemo.
IGOR ŠOLTES: No, za Računsko sodišče moram reči, da v naših večinoma dosedanjih revizijskih poročilih in po revizijah so bili tudi naši ukrepi upoštevani, naša priporočila upoštevana, tako da smo lahko izvrševali to glavno funkcijo bdenja nad javnim denarjem, vendar pa v zadnjem letu se je tudi tu zataknilo, predvsem v primeru Podobnik, ko nismo dobili še do danes odgovora na vprašanje oziroma za poziv za začetek postopka za razrešitev.
ŠTEFANČIČ: Ali še vedno vztrajate, da bi moral premier Janša ministra Podobnika razrešiti?
ŠOLTES: Če sem zelo natančen, se naš poziv nanaša za začetek postopka. Jasno je, da premier ne more razrešiti, lahko začne postopek za razrešitev, da predlog v parlament...
ŠTEFANČIČ: Ali vztrajate…?
ŠOLTES: Seveda, vztrajamo na tem, to je pač…
ŠTEFANČIČ: Pa kako to izgleda, kaj mu vsak teden pošljete mejl, kaj, čakamo…
ŠOLTES: Ne, mi smo pravzaprav jasno zapisali to že pred meseci, takrat smo izrazili svoje, bom rekel, nezadovoljstvo s tem, da odgovora do danes še nismo dobili in še vedno pričakujemo vsebinski odgovor o tem, če ne, zakaj ne.
ŠTEFANČIČ: Ampak kaj vam je s to formo premier sporočil, ko ministra ni razrešil oziroma ni začel postopka za razrešitev?
ŠOLTES: Mislim, da je bolj sporočil kot nam tudi javnosti, kakšen je odnos do neodvisnih inštitucij, kakšen je odnos do nadzornih inštitucij, ker dejstvo je, da funkcije so, pristojnosti so razdeljene, funkcije so razdeljene, in tukaj je jasno, kaj kdo lahko, kaj kdo ne sme in tukaj v tem delu so bile naše zahteve popolnoma jasne in…
ŠTEFANČIČ: Vi ste se sporekli predvsem z ministrom Ruplom še pred varuhom konkurence. In minister Rupel takrat ni ravno dajal vtisa, da želi biti nadzorovan, da uživa v tem…
PIRC MUSAR: Saj veste, nihče nima rad, da ga nadzirajo, ampak v sistemu demokracije in predvsem v državah, ki se imajo za pravne države, so vzpostavljeni vzvodi neodvisnih državnih institucij, ki nadzirajo vlado. Vsaka pametna vlada seveda spoštuje neodvisne nadzorne institucije in poskuša konflikte reševati, bom rekla po pravni poti, ne pa z grožnjami, kot se je velikokrat dogajalo.
ŠTEFANČIČ: Poglejte, gospod Šoltes, vlada vodi zdaj vojno proti korupciji, gradbenim lobijem, tajkunom, netransparentnosti, vi pa ste Kadu in Sodu očitali, da ste Mercatorjeve delnice Istrabenzu in Pivovarni Laško prodala pod ceno, torej da bi lahko iztržila bistveno višjo kupnino?
ŠOLTES: No, seveda naše ugotovitve so se nanašale predvsem na to, da so bili postopki dovolj netrasparentni, da niso zagotavljali dovolj enakih možnosti tudi drugim konkurentom na način, da bi lahko dosegli višjo ceno, in to je bil naš glavni očitek te neučinkovitosti prodaje in zaradi tega smo seveda tudi naložili obema inštitucijama, da v svojih postopkih v nadaljevanju pokažeta to transparentnost, ki se tudi pričakuje od državnih inštitucij.
ŠTEFANČIČ: Ali prodaje državnega imetja pod ceno omogoča oziroma pospešuje tajkunstvo, koncentracijo kapitala, ravno tisto, proti čemur se vlada bori…?
ŠOLTES: Seveda je dejstvo, če je nekaj prodano pod ceno, torej ni bilo podvrženo konkurenčnemu boju, to pomeni, da to lahko krepi po eni strani nezaupanje do delovanja države, nezaupanje do samega funkcioniranja te transparentnosti in po drugi strani pomeni to neposredno škodo za tudi državni proračun…
ŠTEFANČIČ: Gospa Pirc, vam premier Janša očita, da z oviranjem dela varuha konkurence Janija Soršaka oziroma z izgovarjanjem na varstvo osebnih podatkov oziroma s ponovnim pečatenjem dokumentov, ki jih je varuh konkurence dosegel pri treh trgovcih, preprečujete boj proti tajkunstvu, boj proti korupciji, da pravzaprav boste tako rekoč vi krivi za višje cene, za monopole?
PIRC MUSAR: Poglejte, vsaka državna inštitucija mora opravljati in izvajati pooblastila, ki jih ima v skladu z zakonom. Jaz sem bila nemalo presenečena, ko je direktor Urada za varstvo konkurence rekel, da informacijska pooblaščenka ščiti bogate trgovce, ki imajo dovolj denarja, da se branijo sami…, poglejte, na področju temeljnih človekovih pravic je meni čisto vseeno, ali je nekdo bogat trgovec ali reven mesar, tu velja načelo nediskriminacije. Komurkoli bo poseženo v temeljno človekovo pravico, tisto, s katero se ukvarja informacijski pooblaščenec, bom odreagirala in ne vem, kriviti nek neodvisni državni nadzorni organ za nekaj, kar pravzaprav ne more biti njegova krivda, je milo rečeno, absurdno. Jaz moram v tem postopku zaščititi temeljne človekove pravice in slovenska ustava je tu svetinja, ki jo spoštujem tako kot nekaj najsvetejšega na svetu in slovenska ustava je tu zelo stroga, če govoriva o posegih v komunikacijsko zasebnost pa je vseeno kdo je na drugi strani…
ŠTEFANČIČ: …kdo v takem primeru loči med poslovnimi in osebnimi podatki, če so ti oboji v istem računalniku ali pa v istem fajlu celo?
PIRC MUSAR: Gre za elektronsko pošta in elektronska pošta je pri nas izjemno strogo varovana in pri nas, sedemintrideseti člen ustave, ki je v tem delu neločljivo povezan tudi z varstvom osebnih podatkov zahteva, da se izpolnijo trije pogoji, prvič določenost v zakonu, drugič, da gre za huda kazniva dejanja ali ogrožanje varnosti države in tretjič, da je za to potrebna odredba sodišča. Ker, bom po domače povedala, Soršakov zakon nima nobene od teh treh točk izpolnjene, nima določenosti o zakonu, torej niti odredbe sodišča ne more zahtevati, ker določeno v zakonu nima, da lahko poseže v komunikacijsko zasebnost in tako imenovane fishing ekspedicije so absolutno prepovedane. Jaz razumem plemenit cilj, ampak še tako plemenit cilj ne sme poseči v temeljne človekove pravice.
ŠTEFANČIČ: Premier Janša je rekel, da je varstvo konkurence je eno izmed temeljnih dolžnosti države. Ali je prodajanje državnih podjetij pod ceno varovanje konkurence?
ŠOLTES: No, to vsekakor je tu nek antagonizem, neko nasprotje, prodajanje pod ceno, to pomeni, da zadeva ni bila preizkušena, ponujena na trgu, to pomeni omejevanje konkurence, ne pomeni širitev konkurence. Konkurenčnost je pa seveda predpogoj za boljšo ali pa bolj pravično in bolj relevantno ceno in tukaj seveda pod ceno prodaja premoženja kaže lahko na nek trend pomanjkanja transparentnosti, kar je seveda dolgoročno lahko zelo nevarno, če to postane model.
ŠTEFANČIČ: Ja, poglejte, vsi se zdaj borimo za transparentnost, vlada in ne vem še kdo, ampak ko pride do javnih razpisov, pridemo pa vedno do netransparentnosti, vsi so javni razpisi, zmeraj pride do nepravilnosti, pri vsakem, vsakega se mora ponoviti, se nekaj zaplete, pogoji se naknadno, to je še verjetno dodatna komplikacija, med samim postopkom spreminjajo pogoji in tako naprej…
ŠOLTES: Tukaj imamo dva temeljna problema. Eden je, če govorimo o transparentnosti, to, da glede na novo zakonodajo tega področja, se relativno majhen delež javnih naročil sploh odda z javnih razpisom, ker je prag, cenzus relativno visok. Druga stvar, ki jo na Računskem sodišču vidimo kot problem, je pa predvsem priprava razpisne dokumentacije. Tu po našem mnenju tiči največji problem, torej ne samo v zakonodaji, ampak predvsem v razpisni dokumentaciji, ki večinoma ni dobro pripravljena, ki pravzaprav vsebuje elemente, zaradi katerih se potem ponudniki pritožujejo, vlagajo zahtevke za revizijo in pripravljajo se na način, da se potem skozi postopek popravlja, dopolnjuje…
ŠTEFANČIČ: Pa je to naključje?
ŠOLTES: Glede na vse dogodke, ki se dogajajo v zadnjem času, težko rečem, da gre za naključje. Včasih imam občutek, da tudi priprava teh vzorcev pogodb vsebuje prav namerno včasih dvoumna določila same pogodbe, da bi se lahko potem skozi pogodbo prišlo do spreminjanja same vsebine tudi z aneksi, ki pogosto potem trikranto, šestkratno presežejo osnovno ceno.
ŠTEFANČIČ: Na kratko za konec, ampak res, ker nimamo veliko časa. Kako je z varovanjem, to me zanima, zdaj imamo te nesreče, narave, tornado smo imeli, imeli smo Blanco. Kako je z varovanjem osebnih podatkov pri naravnih nesrečah?
PIRC MUSAR: Mislite o žrtvah ali tistih, ki dobijo sredstva potem, da lahko popravijo škodo?
ŠTEFANČIČ: Pravzaprav vseh…
PIRC MUSAR: Žrtve so absolutno zavarovane, razen če same želijo povedati javnosti, potem te podatke lahko sporočijo. Če pa na drugi strani govorimo o finančnih sredstvih, torej tistih sredstvih, ki jih država daje nekomu, da lahko popravi, kar se mu je zgodilo v neki naravni nesreči, pa zaradi določil zakona o dostopu do informacij javnega značaja, vsak podatek, vsak podatek, ki se dotika porabe javnega denarja, mora biti absolutno javen in transparenten.
ŠTEFANČIČ: Pravzaprav za vas isto, samo drugače, ali je razporejanje proračunskega denarja pri naravnih nesrečah sporno, v Sloveniji nesporno, transparentno, netransparentno?
ŠOLTES: Ja, mislim, da tukaj ni nesporno…
ŠTEFANČIČ: …tukaj se je problem pri vama z ministrom Podobnikom začel…
ŠOLTES: Ja, to je pravzaprav dolga zgodba, ampak dejstvo je, da so lahko naravne nesreče in sanacija in pa intervencijska dela lahko tudi nek manevrski prostor za manipulacije, manevrski prostor za favoriziranje, po eni strani ponudnikov in po drugi strani prejemnikov. Mi smo že od, se pravi, obnove Posočja opozarjali na tveganja, na določene nepravilnosti, ki so se dogajala, primer sanacije plazu pod Mangartom, ki je tudi pod vprašajem, glede po eni strani stroke, po drugi strani glede financ je še vedno predmet revizije na Računskem sodišču. In tukaj v tem delu opozarjamo na to, da je tveganje zelo veliko in da se včasih ne razlikuje med tako imenovanimi intervencijskimi deli, kjer je jasno, da ni mogoče spoštovati dolge procedure, od sanacijskih del, kjer pa lahko prihaja do zlorab v tem delu, da se kupuje, da se dodeli naročila in posle tudi nekomu, ki ne izpolnjuje pogojev ali pa mimo posameznih pravil in to je tudi naše opozorilo za naprej.
ŠTEFANČIČ: Je iz vidika Računskega sodišča sporno, da država bistveno več vlaga v odpravljanje posledic kot pa v preventivo?
ŠOLTEST: Mi smo delali v lanskem letu eno večjo revizijo na področju suše, kjer smo ugotovili, da država šestindvajsetkrat več sredstev nameni za, se pravi, za kurativo kot pa za preventivo in tukaj imamo še vedno ogromno rezerve, ki jo bo nekako potrebno zakrpati.
ŠTEFANČIČ: Ok, obema najlepša hvala.

Medij: TV Slovenija 2
Avtorji: Štefančič Marcel
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Studio City
Datum: 21. 07. 2008
Termin: 21:00
Trajanje:9