Kdo pa plačuje zapitke?

Pa naj še kdo reče, da članstvo v Evropski uniji (prepogosto resda prav po zaslugi naših vlad, ki tako rade popuščajo oziroma ustrežejo birokratom v Bruslju, Strasbourgu ali Luksemburgu) za Slovence ni največja avantura v zgodovini.

V začetku prihodnjega tedna bomo, kot vse kaže, slovenski davkoplačevalci najverjetneje ugotovili, da smo prejeli še eno bolečo zaušnico. Saj se ve, kdo nazadnje plačuje oziroma plača prav vse takšne in podobne zapitke, a ne? Točno, ker za našo obubožano državo niso problem samo evropske zaušnice, marveč tudi njihove finančne posledice. Se še spomnite, kako samozavestno so nekdanja premierka mag.. Alenka Bratušek in njen finančni minister dr. Uroš Cufer ter še najglasneje guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec v en glas zatrjevali, da ne more biti prav nič narobe s tem, da so se odločili čez noč izbrisati podrejene obveznice, vsakega četrtega slovenskega državljana (vse tiste, ki so bili imetniki takšnih obveznic, ter številne varčevalce pokojninskih skladov in delničarje slovenskih bank) pa oškodovati, skupno za 600 milijonov evrov?

Pa se mogoče tudi spomnite, kako je viceguvernerka Banke Slovenije mag. Stanislava Zadravec Caprirolo še lani decembra vzvišeno zavračala prav vse očitke Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), trdila, da VZMD tako ali tako zgolj namenoma diskreditira predstavnike Banke Slovenije in neupravičeno blati ugled slednje, ter celo

žugala, da bo naša centralna banka odslej proti malim delničarjem ukrepala »samo še v skladu s predpisi«, da jih bo, če ne utihnejo in se ne nehajo pritoževati, preganjala s pravnimi sredstvi? Zato je bil tudi odgovor VZMD na njeno žuganje primerno sarkastičen: »Napoved, da bo Banka Slovenije vsaj odslej ukrepala v skladu s predpisi, navdušeno pozdravljamo, saj upamo, da bo to naposled res storila, da bodo pri prihodnjih odločitvah upoštevala predpise ali vsaj ustavo!«VZMD je ob tem še enkrat ponovil temeljni razlog za svoje očitke na račun Banke Slovenije in vlade premierke Bratušek: »V drugih državah praviloma niso bile izbrisane niti delnice, kaj šele obveznice, tam, kjer pa so banke pozneje izplačevale povračila zaradi izbrisov, so jih tudi iz denarja, prejetega z naslova državnih dokapitalizacij, to pa v VZMD že ves čas podpiramo.« No, zdaj, ko je še evropski generalni pravobranilec dr. Nils Wahl v svojih sklepnih predlogih, ki so ključna podlaga za presojo Sodišča EU, opozoril, da smernice Evropske komisije iz avgusta 2013 za države članice kljub vsemu niso bile zavezujoče, se nekdanja predsednica vlade in predstavniki Banke Slovenije izgovarjajo, da to le ni vsa resnica, saj naj bi jim v Bruslju zelo jasno namignili, da nam, če ne bodo upoštevali »nezavezujocih« evropskih smernic, niti Evropska komisija ne bo prižgala zelene luči za nujne sanacijske ukrepe glede slovenskih bank.

Smola, dr. Wahl trdi drugače: da vsaka država članica EU lahko priglasi svoj predlog ukrepov državne pomoči, četudi ni upoštevala vseh smernic Evropske komisije, v Bruslju pa so potem vseeno dolžni proučiti skladnost takšnega predloga s pravom EU. Wahl je sočasno poudaril, da se na podlagi dostopnih informacij ni mogel prepričati, da so slovenski imetniki podrejenih obveznic vnaprej prejeli kakršno koli uradno ali brezpogojno zagotovilo, da ukrepi za reševanje naših bank in domnevno hkratno zaščito javnega interesa ne bodo vplivali na njihove naložbe. Bo pa, kot rečeno, zdaj zelo verjetno na razpoloženje vseh slovenskih davkoplačevalcev vplivalo, če bomo kar na lepem izvedeli, da bo treba znova - kdaj se bo to sploh končalo? - seči globoko v žep. Četudi so nekateri prepričani, da se to ne bo zgodilo, ker so sredstva za morebitno povračilo škode, povzročene z izbrisom podrejenih obveznic, že ves čas rezervirana v blagajni Banke Slovenije in ker mora nastalo škodo popraviti tisti, ki je odločbe o izbrisu izdal. Bomo videli.