banke Maribor. O tem kaj si lahko obetajo torej mali delničarji bo seveda govorila nocojšnja oddaja. Zato v naši družbi z veseljem predstavljam predstavnike posameznih civilnih iniciativ in jasno združenj. Pa najprej z moje desne strani gospoda Vlada Krambergerja, ki prihaja kot predstavnik civilne iniciative Nove KBM ne damo, dober večer.
VLADO KRAMBERGER (predstavnik NKBM ne damo) : Dober večer.
AUER : Nato iz pravnih logov gospoda Damjana Beliča, ki bo seveda skušal pojasniti nekaj pravnih stališč. Pa na moji levi strani in na vaši desni seveda tudi predsednika uprave Nove KBM gospoda Matjaža Kovačiča.
MATJAŽ KOVAČIČ (predsednik uprave NKBM) : Dober večer.
AUER : In na koncu koncev še predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev gospoda Kristjana Verbiča.
KRISTJAN VERBIČ (predsednik VZMD) : Lepo pozdravljeni.
AUER : Seveda bo debata zelo obširna in Zahteva bo najverjetneje podana že v naslednjih dneh kaj si lahko torej gledalke in gledalci več kot sto pet tisoč malih delničarjev je seveda v Novi KBM obetajo pa boste skušali ali pa bomo skušali ugotoviti tokom današnje oddaje. Najprej seveda dejstvo gospod Kramberger nekateri očitki v medijih se že pojavljajo, da se seveda ne neki način nekdo samo oklical, da je predstavnik malih delničarjev pa če lahko seveda najprej pojasnite to dejstvo.
KRAMBERGER : Lahko seveda. Najprej začetek teh naših pobud je bil že leta 2006 takrat smo se odločili, da želimo glede privatizacije NKBM sodelovati, da želimo ljudem dati neke dobre predloge na kakšen način bi lahko tudi svoj denar vlagali. In tudi leta 2006 septembra smo tudi ministru Bajuku blizu enajst tisoč podpisanih glasov podpore tudi izročili. Torej vsa ta naša dejavnost je kot posledica seveda tudi odziv vlade, da je tudi sprejel to našo pobudo in so seveda tudi omogočili petindvajset procentov delnic za nakup našim državljanom kot malim delničarjem. Po tem kot gledamo je bil odziv zelo dober seveda je bilo preko štiristo procentov več vplačil kot je bilo delnic na razpolago torej so ljudje nekako z dobro zavestjo, z željo vlagali v to banko in so jo sprejeli za svojo. In mi sedaj samo ta le odziv sedaj v bistvu rešujemo na ta način, ker so se ljudje našli v naših pobudah in so kupili te delnice in sedaj si želijo te delnice oplemenititi in jih ohraniti. In tukaj pa jim sedaj mi poskušamo in pomagamo takole, da jim organiziramo pravno pomoč, svetovanje, nasvete in tako naprej in ljudje zopet se obračajo na nas še naprej zbiramo podpise in še več ljudi prihaja in želi z nami sodelovati. Tako, da bi na en takšen način bomo tudi nekako to peljali naprej in seveda bi želeli še nekako boljše rezultate, da ljudje še boljše oplemenitijo ta vloženi denar.
AUER : Gospod Belič seveda je to manjšinska pravica ali ne, ki jo seveda omogoča zakon o gospodarskih družbah, da se seveda skliče skupščina kar je na koncu koncev povsem jasno, da je prišlo do lastniške spremembe.
DAMJAN BELIČ ( pravnik) : Torej temeljno načelo in princip delovanja gospodarskih družb kamor sodi tudi Nova Kreditna banka Maribor je načelo večine. Kar pomeni, da večina kapitala odloča in lahko je tudi v nasprotju z interesi ali pa željami manjšine ravno zaradi tega, ker so ti interesi pogostokrat različni. Zakon konkretno v tem primeru govorimo o zakonu gospodarskih družbah zagotavlja manjšinskim delničarjem oziroma manjšini določene privilegije oziroma določene pravice, ki jim varuje ta njihov položaj. In ena od teh pravic je vsekakor tudi pravica do sklica skupščine oziroma pravica zahtevati sklic skupščine.
AUER : Kdaj se lahko skliče skupščina in na kakšen način?
BELIČ : Torej za uveljavljanje velike večine manjšinskih pravic je potrebno sprejeti določene pogoje, ki so po zakonu natančno določeni konkretno za sklic skupščine oziroma zahteva za sklic skupščine mora podati najmanj ena dvajsetina delničarjev oziroma predstavnikov osnovnega kapitala kar pomeni, da je pet procentov. In v kolikor je tak pogoj izpolnjen po tem je uprava dolžna v roku dveh mesecev izvesti tako skupščino.
AUER : Seveda bomo o tem danes še govorili in sedaj pa seveda morda ena kratka ocena kdo je prav za prav ta trenutek lastnik vse banke. Seveda so bila ugibanja o tem v javnosti takšna ali drugačna govorilo se je tudi o špekulativnih lastnikih tam nekje iz Bahamov. Kakšno je trenutno stanje, če ga lahko vpišete gospod Kovačič?
KOVAČIČ : Trenutno je seveda na naše veliko veselje še izjemno velika večina fizičnih oseb, ki je vplačala delnice pri nas ostala delničar. Število se je znižalo samo za tri tisoč to pomeni, da več kot sedemindevetdeset odstotkov vseh fizičnih oseb želi delnico obdržati na dolgi rok. To kaže na eno veliko zaupanje v Novo Kreditno banko Maribor kar si sicer tudi zaslužimo z svojimi dobrimi poslovnimi rezultati. Na drugi strani pa je zanimivo to, da se je nekoliko znižalo število fizičnih oseb, ki so pri nas delničarji in povečal se je pa njihov delež. Na začetku so imeli okoli dvaindvajset cela tri odstotke lastništva in danes že imajo štiriindvajset celih sedem po tem pa imamo preko dvesto trideset pravnih oseb tujih in domačih, ki imajo skupaj okoli enaindvajset oziroma dvaindvajset odstotkov lastništva in obstajata še oba državna sklada. KAD in SOD vsak okrog štirimi odstotki in pa približno dvainštirideset odstotkov ima republika Slovenija. Vidimo, da je to prav za prav dokaj stabilna lastniška struktura od zaključka prve javne ponudbe, ki je bila zaključena v začetku decembra lanskega leta.
AUER : Naj še enkrat javno povem seveda je potrebno pohvaliti namreč ta privatizacija v bistvu prvi del privatizacije je bil zelo dobro transparentno seveda izpeljan. Potekalo je vse seveda tako kot ste si zamislili in najverjetneje brez kakršnih koli zapletov?
KOVAČIČ : Gotovo je v tem procesu, ki je bil zelo zahteven bila tudi marsikatera zadeva, ki bo kot anekdota ostala za bi rekel za rodove za nami. Dejstvo pa je, da je pil to prvi mednarodni, prva mednarodna prva javna ponudba delnic katerekoli institucije v Sloveniji ne samo banke in osebno sem ponosen seveda na vse naše zaposlene tiste, ki so sodelovali na naše organe bom rekel upravljanja in tudi lastnike seveda, da smo se odločili za ta pogum, korak in zorali edino izjemno uspešno. Namreč takšnega primera v Sloveniji še ni bilo in ko si prvi lahko narediš veliko napak. Vpis, ki se je predvsem z vidika fizičnih oseb pokazal v Novi Kreditni banki Maribor in je presegel pet krat ponudbo je pomenil seveda, da smo od delali, če lahko po domače rečem izjemno dobro vpis sto pet tisoč oseb kar do sedaj še nihče ni v tako kratkem času. Je pa za to bilo potrebno priprav in veliko naporov. In ponovno kot rečeno seveda sem ponosen in hvaležen vsem našim sodelavcem, ki so pri tem pomagali.
AUER : Upamo lahko, da bo seveda k tem vzgledu sledilo še kakšno podjetje v fazi privatizacije in še enkrat spoštovani gledalke in gledalci naj povem, da smo v današnjo oddajo spet povabili tudi ministra za finance doktor Andreja Bajuka in vendar smo še le nekaj ur pred samim začetkom današnje oddaje dobili obvestilo iz službe za stike z javnostjo, da je seveda gospod Bajuk zadržan za službenimi obveznostmi in seveda ponovno brez pojasnila kakšne obveznosti neki ima v ponedeljek zvečer. Morda še nadaljujeva gospod Kovačič samo iz tega vidika ali se vam zdi legitimno to kar seveda sedaj predlagajo seveda predstavniki malih delničarjev, da se skliče skupščina, da se na neki način nekaj kocke, domine ponovno ali pa na novo zložijo?
KOVAČIČ : Saj gospod Belič je zelo jasno povedal kakšna so pravila igre v delniški družbi in za nas ta pravila igre seveda veljajo in jih bomo tudi spoštovali. Načeloma lahko vedno rečemo lastnik ima vedno prav in osebno kot uprava menim, da bomo izvajali vse postopke skladne z zakonom, pooblastili in pa navodili, ki jih bomo dobili z strani delničarjev. Tukaj mogoče bi izkoristil pa upam, da ne bom napak razumljen to priložnost seveda, da pa bi si kot družba želeli v bistvu enega usklajenega delovanja oziroma sklicevanja skupščin, ki bi sovpadale z obravnavo zaključnega računa tudi. Namreč, če bi se sklicevala izredna skupščina relativno malo časa pred redno skupščino bi v bistvu povzročali ne potrebne stroške. Seveda na koncu je to odločitev lastnikov, da se ne razumemo narobe. Je pa dejstvo, da sklic skupščine za sto pet tisoč delničarji nosi s seboj določene stroške, ki jih v tem trenutku ocenjujemo na približno pet sto do šest sto tisoč evrov za eno skupščino. V kolikor seveda časovna razlika med enim in drugim in eno in drugo zahtevo bi rekel tisto formalno potrjevanje zaključnega računa, delitev dobička in vsega tega kar po zakonu skupščina mora izvesti in pa recimo neko skupščino na zahtevo posameznika ali skupino delničarjev ni prevelika je v družbi, ki ima veliko delničarjev tako kot mi po našem mnenju seveda stroškovno smiselno, da se vse te zadeve izvedejo na isti skupščini. Seveda, če bi bilo pa to obdobje predolgo recimo nekaj mesecev po tem bi pa verjetno logično, da se tudi izvede več kot ena skupščina.
AUER : Morda samo še eno vprašanje ali ste že razmišljali kje bi teoretično lahko takšen potek skupščine potekal glede na dejstvo jaz sem že enkrat povedal, da recimo v Nemčiji na skupščini BMW- ja so najeli celo stadion nogometnega kluba Schalke in najverjetneje razmišljate v kolikor bi se vsi odzvali in prišli na to skupščino tudi vi najeti kakšnega od stadionov?
KOVAČIČ : Žal moram ugotoviti, da takšnega stadiona v Sloveniji nimamo ali pa na srečo ali pa na naš ponos. Namreč smo združba z daleč največ delničarji v republiki Sloveniji in prva naslednja družba v Sloveniji ima približno polovico naših delničarjev kot vidim bo verjetno pred našo skupščino nared tudi novi stadion v Mariboru tako, da iz tega vidika je to ena opcija. Je pa dejstvo, da se ta skupščina prvič pripravlja v Novi Kreditni banki Maribor in mi se strokovno pripravljamo na organizacijsko seveda kar velik zalogaj. Poskušamo zbrati izkušnje drugih javnih delniških družb z velikim številom delničarjev na kakšen način prav za prav najbolj gladko izpeljati skupščino, ki bo imeli verjetno implikacijo v velikem interesu. Sedaj ne vemo koliko delničarjev se bo odzvalo in dejansko prišlo na skupščino in sigurno pa kot prva skupščina v naši zgodovini in kot javne delniške družbe bo podvržena seveda veliki pozornosti javnosti in naših delničarjev in mi želimo tudi to skupščino izvesti tako kot smo vse projekte do sedaj. To je z odliko. Menim, da je sam proces javne ponudbe bil vrhunsko izveden in velika škoda bi bila, če se strokovno ne bi ustrezno pripravili tudi na izvedbo same skupščine.
AUER : Kot nalašč dobra iztočnica za vprašanje, ki ga naslavljam na gospoda Verbiča predstavnika Vseslovenskega združenja malih delničarjev seveda združenja, ki ima seveda predvsem že bogate izkušnje iz drugih podjetij, družb in prav za prav zakaj ste se odločili gospod Verbič, da prestopite k sklicu skupščine seveda Nove Kreditne banke Maribor? Morda najprej to vprašanje pa kasneje na kakšen način ste v preteklosti že zbirali pooblastila, da ni prišlo do množičnih zborovanj ali pa udeležb na skupščini?
VERBIČ : Res je Vseslovensko združenje malih deležnikov ima bogate izkušnje z organiziranim zbiranjem pooblasti in uspešnim zastopanjem delničarjev predvsem malih delničarjev na skupščinah delniških družb. Ob tem seveda velja omeniti številne uspehe, ki smo jih dosegli pri zaščiti interesov in tudi premoženja nenazadnje malih delničarjev. V konkretnem primeru Nove Kreditne banke Maribor smo se seveda odzvali na prizadevanja, ki so jih že od leta 2006 kot je gospod Kramberger omenil vodili in peljali v civilni iniciativi NKBM ne damo in pa v listi Pravičnost in razvoj v smislu prizadevanj za izvedbo prodaje deleža republike Slovenije v Novi Kreditni banki Maribor v prvi vrsti državljanom republike Slovenije. Pozdravljamo, da je do tega prišlo in večkrat smo v združenju povedali, da je to tisto načelo za katerega se sami izrazito zavzemamo in vsekakor gre vsaj del zaslug tega pripisati pri omenjenim civilnim iniciativam, ki sta v tej smeri že od začetka leta 2006, ko so se nakazovale drugačne rešitve prodaje državnega deleža v Novi Kreditni banki Maribor. Namreč predvideno je bila prodaja tako kot v nenazadnje precej drugih primerih morda, ko govorimo o lastništvu države ali pa padec državnih skladov tako imenovanim strateškim partnerjem oziroma tistim, ki so v takšnem ali drugačnem procesu izbrani pri poznani kot najprimernejši. Ves čas smo si tudi v Vseslovenskem združenju malih delničarjev prizadevali, da bi v takšnih primerih bilo v prvi vrsti upoštevano načelo, da je potrebno ponuditi državljanom možnost sodelovati pri odprodaji torej pri nakupu državnega deleža. Ne nazadnje so državljani tisti, ki so ustvarjali ta podjetja skozi več desetletij praviloma in hkrati tudi v mnogih primerih sanirali ta podjetja in njihovo delovanje v tem času se vsekakor gre pripisati tudi temu dejstvu. Za to smo jasno prisluhnili prizadevanjem omenjenih civilnih iniciativ in številnih malih delničarjev novih lastnikov Kreditne banke Maribor iz naslova izvedenega lastninjenja, da bi želeli pridobiti vpliv na delovanje družbe katere lastniki so z lastnim vložkom, z lastno investicijo postali in jasno na način, ki ga omogočajo zakonske predloge v nekaterih možnostih je bilo danes že govora. Predvsem smo se seveda soočili z vprašanjem nadzornega sveta in pa ne nazadnje tudi drugih organov te delniške družbe in hkrati jasno vsega tistega kar je možno izpeljati preko instituta skupščine. Za to smo k tako zahtevnemu projektu pristopili nadvse resno in povabi strokovnjake iz področij, ki so pri temu potrebna in ne nazadnje tudi gospod Belič je eden od sodelavcev v tem primeru Vseslovenskega združenja malih delničarjev predvsem z vidika res profesionalne priprave tistih podlag s katerimi se k tako zahtevnemu projektu pristopi. Zavedajoč se seveda tudi odgovornosti, ki jo imamo gre namreč za prvi takšen primer kjer je lastništvo pridobljeno z javno prodajo. Nastopile so nekatere okoliščine razmere, ki želimo, da bi seveda nastopile in bile prevzetne tudi v drugih primerih in mi se namreč še vedno zavzemamo, da bi tudi v drugih družbah, ki so še v pretežno v lasti republike Slovenije torej države ali para državnih skladov bile lastninjene v prioritetno po načelu javne ponudbe državljanom. Da je zato toliko bolj pomembno, da so vsi ti postopki peljani na ustrezen način, če je le možno seveda dogovor z vsemi vpletenimi akterji. V tem primeru je bilo z strani združenja opravljenih nekaj pogovorov ne nazadnje tudi s predsednikom uprave Nove Kreditne banke Maribor sva se pogovarjala o tej temi in prav za prav tudi z doktor Andrejem Bajukom ministrom za finance in kar nekaj drugih pogovorov je bilo opravljenih na to temo. Jasno z željo, da bi kar se tiče realizacije tistega kar smo prejeli kot nenazadnje zelo jasno izraženo željo s strani prej omenjenih dveh civilnih iniciativ, ki sta že odigrali odločujoč moment in odločujočo vlogo, da je do tega stanja sploh prišlo in pa številnih klicev novih delničarjev, da skušamo stvari pripraviti na način, ki bi pripeljal do realizacije absolutno in povsem upravičenih pričakovanj in zahtev novih lastnikov. Prepričan sem, da bomo z postopki, ki smo jih na tej podlagi pripravili in jo izoblikovali uspešno izpeljali tudi vse tiste postopke, ki so potrebni za to, da se realizira skupščina in da se na njej vsaj obravnavajo, če ne že sprejmejo tiste odločitve, ki se nam zdi, da bi jih bilo v teh okoliščinah potrebno sprejeti.
AUER : Dobro, hvala lepa in seveda nadaljujemo pogovor. Morda se ponovno vračam na vas gospod Kramberger slišali smo torej združitev civilne iniciative pa združenja in še nekaterih drugih je pa tudi res, da ste že na neki način definirali neki datum, ki ga boste seveda naslovili na predsednika uprave kateri ja ta datum in če lahko poveste globalno kaj pričakujete seveda od nadaljnje vizije strategije NKBM?
KRAMBERGER : Mi smo si nekako izračunali, da bi bil ta datum nekje trideseti maj in sedaj gospod Kovačič predsednik uprave NKBM bi nam mogoče tudi lažje kaj še razložil ali je ta datum izvedljiv in vsekakor pa je za nas zelo pomembno, da se ta skupščina izpelje pred časom dopusta. Ker recimo planirana skupščina tam dvajsetega avgusta ali julija takrat so zadnji ljudje na morjih, na dopustih in takrat je tudi zelo malo verjetno, da bo kdo aktivno pri čem sodeloval in se zakaj zavzemal. Zaradi tega smo mi nekako postavili takšen datum in sedaj, če za kakšen dan kaj premaknemo bomo še razčlenili zadevo. Pričakujemo pa sledeče, da se nam predstavi vizija podjetja, ker na nazadnje smo prepoznali mi to banko kot dobro in to se je tudi izkazalo v tem koliko ljudi je želelo kupiti delnice in tudi koliko od tega jih je obdržalo. Torej banka je sigurno dobra banka in tudi tehnološko je napredna. Tudi z posrednim lastništvom Poštne banke Slovenije in tako naprej ima ogromno lokacij, da lahko pride do ljudi. In tudi moramo poudariti, da tudi ta banka je bila ustanovljena v tej regiji od tega gospodarstva njim namenjena in vse te pogoje imamo skoraj da idealne. Mi pa bi si želeli zavzemati, da bi v maksimalni možnosti to tudi uresničili. Ker ne nazadnje gledam tudi vsa ta podjetja, ki so v skupini NKBM pokrivala od nepremičnin, zavarovanj in tako naprej tukaj lahko banka pride do tega kako v bistvu reši to našo regijo iz te gospodarsko ne ravno neke cvetoče situacije. In zaradi tega se mi tako zavzemamo po tem bi tudi zaradi tega, ker je prišlo do tega spremenjenega deleža lastništva, da recimo ta le del je sedaj kar se tiče revizije in seveda zaenkrat je to postavila država v svojo revizijsko hišo, ker morda bi še lahko mi dodali še kakšno neodvisno pa tudi to ne mislim iz nekega špekulativnega nekega nagajanja ampak čisto iz tega, da dobimo čim bolj realno sliko. Ker želimo ljudem prikazati, da ta banka je vredna in tudi, če bomo ljudi prepričali, da v to banko vlagajo po tem je ta banka kapital oplemenitila bo še boljša in gospod predsednik uprave se bo pa zavzel, da bo pa to res tako funkcioniralo in po tem jaz mislim, da si bo ta naša Štajerska regija nekako lahko dvignila iz tega stanja kot je.
AUER : Gospod Kramberger veste najverjetneje mislim revizorja predvsem zato, ker je vseh devet nadzornikov ta trenutek seveda imenovanih ali pa delegiranih z strani države zato je to težava najverjetneje. Ampak sedaj govorimo o devetih nadzornikih in slišali smo o zahtevi gospod Belič eni izmed točk, ki jih seveda bodo predstavili na tiskovni konferenci tudi zahteva po zamenjavi nadzornikov. Kakšna je prav za prav ta pravno formalna možnost trenutno je devet nadzornikov, če se ne motim so seveda člani predstavnikov vseh malih delničarjev zahtevali dodatne štiri. Kakšna je pravna možnost?
BELIČ : Drži vaša ugotovitev število članov nadzornih svetov v primeru Nove Kreditne banke Maribor je določen v statutu te družbe kar pomeni, da statut sam določi, da je pač nazorni svet sestavljen iz devetih članov. Kar pomeni, da v kolikor je želja po razširitvi tega števila povečanja tega števila je potrebno predhodno spremeniti statut te družbe. Statut družbe je nekje najvišje vrste pravni akt v vsaki gospodarski družbi in lahko ga primerjamo z ustavo na nivoju države kar pomeni, da je to pač nek akt pravni dokument, ki ga je možno spreminjati vendar pa ni temu pravno namenjen. Pomembno je le, da je a neki način stabilen in trajen. Vendar in spreminjajo ga delničarji na vsakokratni skupščini s tem, da je za spremembe in za sam sprejem statuta pomembna tričetrtinska večina zastopanega kapitala na sami skupščini. Torej vaša ugotovitev je pravilna in statut je možno spremeniti na skupščini in takrat se pač lahko te spremembe sprejmejo za to pa morajo glasovati tri četrtine delničarjev, ki so prisotni na tej konkretni skupščini.
AUER : Prav zaradi tega je naslovljeno najverjetneje pismo na samega ministra in jasno na večinskega lastnika torej na državo, da seveda zaščiti interese malih delničarjev kajti za takšno spremembo je seveda potrebnih petinsedemdeset odstotkov in seveda sedaj vprašanje najprej za vas gospod Kovačič. Kako vi trenutno sodelujete z tem nadzornim svetom ali se vam zdi dobro, da pride v danem momentu do povečanja števila nadzornikov ali pa morebiti seveda ostane pri številu devet z zamenjavo?
KOVAČIČ : Z nadzornim svetom sodelujemo korektno normalno bi rekel seje potekajo in delo je usklajeno in teče po zastavljeni proceduri in pa seveda terminskem načrtu kot smo ga sprejeli na seji nadzornega sveta v smislu sej, ki jih pač nadzorni svet ima. Sedaj kar se teh zadev tiče bi mogoče še gospodu Krambergerju mogoče nekaj vseeno pri dodal recimo to je ta del, ki se tiče eventualne revizije in jaz sem prepričan, da je revizor mišljeni zunanji revizor, ki ga seveda banka določa vsako leto na skupščini z navadno večino glasov. In je za to, da je za leto 2007 že bil določen seveda na skupščini letos se bo določal za naslednje leto in seveda v tem bo že spremenjena lastniška sestava prav za prav odločala. Tako, da je tudi predlog tudi manjšinskih delničarjev možen in sedaj kateri predlog je na koncu izglasovan je pač stvar tako kot je gospod Belič rekel stvar večine. Drugo kar se pa tiče uvida v poslovanje banke pa mislim, da lahko mi tudi kot banka nudimo servis, da za interesiranim delniškim skupinam zagotavljamo dostop do analitskih poročil, ki jih nekatere svetovne investicijske banke na kvartarni periodiki izdelujejo za našo banko sedaj od kar smo javna delniška družba. V tistih poročilih so navedeni tako finančni pokazatelji, njihova ocena finančnih pokazateljev, sledenje strategiji, izvajanje planiranja aktivnosti prav za prav na recimo tridesetih straneh približno en strokovni vpis neodvisne institucije niti ne od katerega koli delničarja odvisnega ne od uprave in ne seveda tujega in načeloma moral bi biti ta pogled zelo objektiven. Tako, da to je sigurno en servis, ki ga lahko banka ponudi, ker mi smatramo, da je vsak delničar pomemben in da je treba povedati vsem delničarjem na čim bolj jasen in razumljiv način kako banka posluje in deluje. Kajti samo tako bodo imeli zaupanje in ostali dolgoročno naši lastniki. Kar se pa spreminjanja statuta oziroma sprememb v nadzornem svetu tiče je to stvar lastnikov to je prva stvar. Drugo mogoče kar bi bilo za razmisliti ali pa pogledati je seve da mandat nadzornega sveta in videti ali je potrebno dopolnjevati nadzorni svet ali je možno bi rekel v okviru nekega mandata stvari razreševati tako, da to je pač tehnično vprašanje za moj pogled. Kajti tudi za odpoklic nadzornega sveta je potrebno petinsedemdeset procentov glasov prisotnih delničarjev in verjetno bo pač potrebna neka širša debata z večjimi lastniki tudi na to temo in bo po tem prišel seveda upam, da strokovno kvaliteten predlog za same člane nadzornega sveta, ki bodo delovali v korist vseh delničarjev. Kajti Tako uprava kot posamezni člani nadzornega sveta ne smejo delovati v korist samo enega delničarja ampak v korist vseh delničarjev.
AUER : Sedaj se je ponovno postavilo vprašanje kdo je prav za prav sploh država, ki je večinski lastnik Nove KBM najverjetneje, da je država seveda skupek ljudi med drugim tudi teh sto pet tisoč malih delničarjev. Ljudi, ki so seveda kupili delnice in postali na neki način solastniki te Nove KBM in najverjetneje bo prav za to potrebno to zaščititi seveda kot to pričakuje seveda širša javnost tudi njihove interese. Pa bi seda bilo seveda čas, da bi slišali kašne so prav za prav morebiti temeljne zahteve glede sklica skupščine seveda nekaterih členov, ki jih pač predlagajo predstavniki malih delničarjev. Morda prvo vprašanje za vas gospod Verbič med drugim smo slišali zahtevo o spremembi nadzornikov pa najverjetneje tudi temeljno vprašanje, ki se ga bomo lotevali v tej oddaji višine dividend?
VERBIČ: No, kar se tiče Vseslovenskega združenja malih delničarjev, za nas je tudi glede na prej povedano, bistveno vprašanje, kako se bodo stvari v primeru največje delniške družbe kot posledice javne prodaje državnega deleža državljanom, stvari izkazale v tem primeru, ki je na nek način za to ekzemplaničen in zato toliko bolj pomemben primer. Kar se tiče samih vprašanj, recimo višine dividende, jo mi povezujemo z vprašanjem tega, kaj kažejo rezultati te družbe in kakšna, nenazadnje, je tudi strategija in možnost, da v perspektivi delni delničarji računajo na to, da bodo realizirali čim boljši rezultat iz svoje naložbe. Pri tem seveda podobno ravnamo v vseh primerih in je tudi zaradi tega v primeru Nove kreditne banke Maribor pravzaprav bolj ključno vprašanje v smislu prej omenjenih dejstev in našega delovanja in ravnanje, bo vprašanje, kako zagotoviti to, da se bodo novonastale razmere, bistveno spremenjena lastniška struktura, nekako odrazila tudi, če ste omenjali Nadzorni svet, v Nadzornem svetu. Seveda mi ne moremo biti na stališču, ki si ga lahko privošči in nemara je tako tudi prav, predsednik Uprave, ko pravi, da je to zanj tehnično vprašanje. Mi se zavedamo, da je v tem konkretnem primeru še posebej to, poleg tehničnega, vsaj še politično vprašanje. Glede na sestavo Nadzornega sveta in tega, da je tisti, ki je svoj delež prodal, opredelil njegovo sestavo, kakršna je. Mi si ne bi želeli v ta vprašanja kakorkoli neposredno vpletat, zato se nam zdi bolj tvorno in bolj konstruktivno, da pristopimo vsaj v tej fazi, pri teh zahtevah k spremembi statuta v smeri širitve Nadzornega sveta. Tukaj želimo, tako s tem, s to možnostjo, s to podlago, kakor že samo zahtevo za sklic skupščine, predvsem odpreti prostor, odpreti možnost in pokazati, da je v tem primeru, kakor tudi v drugih tovrstnih primerih, potrebno zahtevati in zagotoviti tisto, kar je temeljna pravica, izhajajoča iz lastništva v delniški družbi in iz naložbe, kjer so pričakovanja konkretnih državljanov v tem smislu upravičena. S tem, ko odpiramo to možnost, se nam zdi, da je prav, da se pokaže, seveda vsi tisti dejavniki, ki na to vplivajo in naj še enkrat poudarim, kar se tiče združenja in tudi naših pogovorov s civilnima iniciativama, ki sta že prej vodili postopke, ki so pripeljali do te situacije in so seveda aktivni tudi zdaj. Še toliko bolj v luči napovedanega lastninjenja v drugi fazi, torej po poteku 180 dni od opravljene prve faze, kar je bilo napovedano, da je tukaj kar nekaj momentov, zaradi katerih je nujno potrebno, da se ustvarijo pogoji in podlage, na katerih bo prišlo do ne samo razprave, ampak tudi konkretnih rešitev, ki bodo v prid malim delničarjem, tem novim lastnikom in s tem v zvezi smo mi odprti in pripravljeni in računamo na to, da bo prišlo do dogovora med vsemi, v dobro končnega rezultata, kjer se ne bi, tako, kot je žal v preveč primerih v slovenskih gospodarskih družbah, da se predvsem in najpogosteje mali delničarji počutijo izigrane. Tako da s temi našimi prizadevanji želimo ustvariti ta prostor in dati zelo jasen signal, da to sodi k normalizaciji razmer nenazadnje v naši ekonomiji, širše gledano in na kapitalskem trgu oziroma dogajanju v delniških družbah v republiki Sloveniji.
AUER: No, seveda boste, g. Kovačič, boste najverjetneje podali tudi vaše stališče, ampak vseeno, za dividendno politiko na nek način spodbuja vsak, na nek način tudi investitorje in če govorimo še o vrednosti danes, bi rekel, v današnjem, v izvodu ali pa izidu časnika Finance je že prikazan na nek način, bi rekel, izračun ali je sploh možno ali ni. Toda mali delničarji zahtevajo dividendo približno okrog en evro, kar je približno 0,5 % glede na trenutno vrednost delnice in če primerjam to seveda z dividendo nekaterih podjetij kot je, recimo Krka ali podobne, tam gre celo za 3 % dividende. No, kako vi seveda to razumete?
KOVAČIČ: Jaz bi na začetku sicer samo g. Verbiču na tisto okoli tehničnega glede nadzornega sveta pojasnil. Mogoče sem bil narobe razumljen. Želel sem povedati to, da ali imamo 13 članov ali 9 članov nadzornega sveta, je tehnično vprašanje, ki ga bodo določili delničarji, s tem,, ko bodo določili koliko članov je. Jasno pa je, da vse ostalo je pa volja delničarjev. To je bilo mogoče nisem bil dovolj dobro razumljen. Kar se tiče pa dividendne politike, pa je bila le ta javno objavljena ob samem procesu javne ponudbe, bila je objavljena za vsa leta naprej, tudi delničarji so jo pravzaprav s svojim pristopom k sprejemu ponudbe delnic na nek način potrdili. Je pa dejstvo, da seveda, se samo izplačilo dividende lahko spremeni s sklepom skupščine. To drži, vendar smo banke mogoče nekoliko specifične inštitucije nasproti, bi rekel, drugim gospodarskim družbam. Zakaj? Zaradi tega, ker je naša osnovna surovina za poslovanje, recimo, v primeru moje bivše firme, torej Gorenja, je pločevina osnovna surovina iz katere delajo štedilnike, hladilnike in podobne zadeve, v primeru banke je pa osnovna surovina zaposlovanje in kapital. Zato seveda, dobički, ki jih ustvarjaš, so apriori v določeni meri namenjeni, v bistvu, jačanju kapitalske baze, ker samo na osnovi močnega kapitalske baze lahko banka deluje uspešno. In to vedo vsi delničarji, ki vstopajo v takšno delniško družbo, oziroma v banko. Je pa res, da noben delničar zaradi tega nič ne izgubi, kajti ta vrednost ostaja v firmi, podjetje je zaradi tega več vredno, je pa res da likvidnostno je izplačilo nekoliko nižje. Glede na to, da smo imeli relativno visoka izplačila dividend v preteklih letih, smo iz teh razlogov pač predlagali pred javno prodajo, dividendno politiko, ki v prvem letu predvideva relativno nizko dividendno izplačilo in potem raste skozi naslednja leta do dokaj visokega, za banke, v bistvu dokaj visokega dividendnega izplačila, zato, da ojačamo svojo kapitalno bazo, ki naj nam omogoča tako organsko rast na domačem trgu kot izvajanje drugih razvojnih aktivnosti, ki jih banka mora imeti. Tako, da mi v tem pogledu kot banka seveda nismo primerljivi z drugimi gospodarskimi inštitucijami, kajti tudi bi rekel, v pogojih zaostrenih gospodarskih razmer praviloma banke sploh ne izplačujejo dividend. To seveda ni primer v tem trenutku, je pa tudi ena izmed, bi rekel, možnosti, ki se v svetu velikokrat pojavlja. Tako, da pač tu je neka razlika, ker s tem kapitalom mi tudi jamčimo za vse depozite, ki so pri nas. Tako, da obstaja več razlogov zakaj je dividendna politika relativno skromna, če temu rečemo tako, je pa vrednost firme zaradi tega večja.
AUER: Kakšna je pravzaprav pravna možnost, g. Belič? Vemo seveda, da je to idealna rešitev, banka ima več kot 105 000 lastnikov, hkrati seveda tudi komitentov na nek način, ljudi, ki zaupajo vanjo, ljudi, ki bodo prinašali vanjo iz meseca v mesec, iz leta v leto tja tudi denar in na koncu koncev, ljudi, ki imajo neka pričakovanja. Združenje, tako Vseslovensko kot Civilna iniciativa predlaga dividendo en evro. Slišali smo, predsednik Uprave pravi, da je to zelo težko izvedljivo. Kakšna je pravna možnost?
BELIČ: Torej, najprej, pravna možnost je sledeča: O delitvi bilančnega dobička se na skupščini odloča z navadno večino glasov, kar pomeni, da pač skupina tako imenovanih malih delničarjev, tudi, če bodo vsi do zadnjega prišli na skupščini sami te odločitve ne morejo sprejeti. Torej, da bi se pač bilančni dobiček delil ali en evro ali pa manj ali pa več na delnico. Kar pomeni, da mora nuno pritegniti vse ostale delničarje, tako da bodo skupaj na skupščini predstavljali najmanj polovico tega kapitala. Vendar je, kot rečeno, pred delitvijo tako imenovani bilančni dobiček, ki pa ga predhodno oblikuje ta uprava in pa nadzorni svet. Namreč, iz celotnega dobička, uprava lahko razdeli določene postavke, oblikuje rezerve, ki jih na podlagi zakonodaje lahko oblikuje, tako pride pač do letnega poročila in posledično bilančnega dobička, ki ga potrdi nadzorni svet in s tem, ko je letno poročilo potrjeno, skupščina odloča samo še o delitvi tega bilančnega dobička. To pa potem ni več v pristojnosti uprave ali pa nadzornega sveta, to je predmet odločanja delničarjev in njihove volje.
AUER: Boste vztrajali, g. Kramberger, pri dividendi en evro?
KRAMBERGER: Ja, vsekakor se bomo trudili čim bolj približati temu evru, bilo bi seveda lepo, če bi nam to uspelo. Imam pa še morda, če smem, eno malo, kako bi rekel, predlog ali pripombo, ker sem nekako tudi sam skozi življenje tako živel, da sem si moral vse pridelati. Zato pa, če nekaj želimo, kako to pridelati? Recimo, jaz bi okrog te dividende in glede na to, da je NKBM kot drug finančni steber z Zavarovalnico Maribor in tako naprej, s to skupino, s Poštno banko Slovenije, z vsemi temi lokacijami, kako lahko pride, kako lahko osvoji trg, jaz v tem vidim možnost, da se lahko banka tudi razširi, da lahko postane ne drugi, ampak prvi finančni steber v državi, da lahko še napreduje. Da imamo še tukaj možnosti, na osnovi česa pa lahko mogoče le pridemo do tega evra dividende. Jaz tudi v to smer razmišljam. Kako recimo, tudi izboljšat poslovanje, še več trga doseči, nenazadnje tudi, če smo doma uspešni, da uspemo tole banko spravit na en tak uspešni nivo, lahko gremo tudi osvajat naprej. In potem bomo ti mali delničarji zelo veseli vseh teh rezultatov in recimo, iz tega vidika bi jaz tudi, kot vidim, ste si že, ste lastniki tudi ene banke na Dunaju, prav tako se povezujete po bivših državah Jugoslavije tako rekoč, torej, zadeve so izvedljive, so možne. Kako bi lahko mi recimo, še te zadeve izpopolnili? Da bi še iz tega vidika prišli do še boljših rezultatov, do še boljše dividende?
AUER: Preden da odgovor, bi morda še tudi vam podobno vprašanje. G. Verlič, boste tudi vi vztrajali pri dividendi en evro? Še posebej zato, ker je v javnosti in tudi na vaši spletni strani bilo zapisano, da se skliče skupščina tudi zato, kajti na nek način je zaskrbljujoče povečanje obsega podrejenih obveznosti v preteklem obdobju in na koncu koncev, da je spremenjena lastniška struktura na nek način tista, ki lahko daje tudi neko novo vizijo te banke.
VERBIČ: Tako kot v drugih primerih številne sekcije, ima Vseslovensko združenje malih deležnikov, to so oblike organiziranja v posameznih delniških družbah, bomo seveda v primeru NKBM najprej prisluhnili argumentom tistih, ki so delničarji v konkretni družbi. V tem primeru, seveda, imamo že dve organizirani skupini, ki sta skozi čas, pravzaprav pokazali uspešno delovanje pri tem vprašanju in vsekakor naj poudarim, da so tiste odločitve, ki jih v združenju v tem in v vseh drugih primerih sprejemamo, utemeljene dejansko na interesu, na volji in pa seveda, v pogovor tudi z jasno analizo argumentov in tistega kar mora predstavljati temelj za stališča oblikovanja predlogov pri tovrstnih vprašanjih. Iz teh izhodišč, iz tega naslova bomo brez nadaljnjega pristopili tudi k pogovorom, upamo seveda, da bo, glede na aktivnosti, ki jih že peljemo, ta interes morda bol prisoten in izrazitejši tudi pri tistih, ki dejansko imajo možnost in moč, da skupaj s povezanimi in mobiliziranimi malimi delničarji v tem primeru, sprejmejo odločitve, ki lahko seveda posegajo tako kot v prej omenjenem vprašanju v spremembe statuta, v samo sestavo, recimo, organov družbe, prej je bil omenjen nadzorni svet in pa, seveda, v dividendno politiko, ki ne nazadnje ni nekaj, kar bi bilo od nekdaj in za vekomaj odločeno in opredeljeno. S tem v zvezi želimo utemeljiti, v primeru NKBM to vprašanje tudi z zelo jasno predstavitvijo strategije in s tem povezane perspektive ravnanja, delovanja te banke tudi v prihodnje. In iz tega naslova, jasno, pričakovanj, ki jih lahko imajo glede na samo ceno delnice. Vse tisto, o čemer je govoril predsednik uprave, seveda v tem smislu pozdravljamo in drži, računamo na to, da bodo njihovi razlogi in argumenti s tem v zvezi prepričljivi tako v smislu vizije razvoja banke, zato pričakovanih donosov, ne samo iz naslova dividend, ampak tudi iz naslova cene delnice in hkrati seveda vseh tistih možnosti, ki se verjetno na to navezujejo. Veste, jaz se ne bi želel spuščati v vprašanje ali je tisto pač sredstvo ali repromaterial, kakor je bilo prej govora, v primeru banke nek kapital, ki je v tem smislu vezan ali pa ostaja iz naslova manj izplačanih dividend, pač pa verjetno, v kolikor so ustrezno nastavljeni cilji, strategija, perspektiva podjetja, možno računati tako na sodelovanje in soglasje malih delničarjev, kakor tudi verjetno na pripravljenost, da se vključijo v morebitno dokapitalizacijo, ki bi v takšnem primeru seveda tudi pomenila neko osnovo oziroma podporo strateškim ciljem in načrtom, ki bi jih banka imela in za kar ocenjujemo, da bi bilo prej ko slej verjetno celo pozitivno in dobro, zato želimo in upamo, da dejansko uprava ima pripravljeno tisto, kar bi tudi v smeri odločanja o sami delitvi dobička bilo naravnano v to smer. Še enkrat poudarjam, gre za to, da odpremo pogovor na to temo in da se sprejmejo čim boljše odločitve. Želim podčrtati čim boljše odločitve za družbo bodo vsekakor tudi mali delničarji vedno podprli.
AUER: g: Kovačič, kakšne je vaše stališče?
KOVAČIČ: Ja, hala lepa. Sam, kot sem že na začetku povedal, naj omenim, je vsak delničar pomemben in ga je potrebno ustrezno spoštovati in tudi informirati. Na drugi strani seveda, vsi moramo delovati v dobro družbe. Iz vseh teh razlogov je sicer meni jasno, da bi želeli imeti visoko dividendo, veli kapitalski donos in vse te zadeve, vendar poskušajmo vsi skupaj vedno najti nek optimum. Meni se tudi zdi zelo pomembno, da se pogovarjamo. Tako kot je seveda g. Kramberger povedal, kot je g. Verbič povedal, potrebno je soočit svoja stališča, potrebno je soočit svoje argumente in če smo razumni, bomo vedno našli skupno pot. Tudi ta zahteva okoli enega evra dividende, jaz sem prepričan, da bomo, mogoče ne ravno pred kamerami, ampak se še kdaj vsedli, pa predstavili zelo jasno, zakaj je dividendna politika takšna kot je, katere cilje banke bomo dosegli, katero večjo vrednost z delničarji bomo dosegli skozi obdobja, zaradi tega, ker je dividendna politika takšna, sem prepričan, da bomo našli skupen jezik in skupno razumevanje in se bomo poenotili tudi potem pri nadaljnjem odločanju o tem. Tudi pobuda, ki jo je dal g. Verbič, da v kolikor so razvojni načrti, ki sam menim, so zelo razvojno smeli - širitev v tujino, konsolidacija skupine znotraj Slovenije in podobne zadeve, ki so bile opisane že v javni ponudbi, so tisti elementi, na osnovi katerih, v kolikor bo do tega prišlo in v kolikor bi bilo potrebno, bomo verjetno na isti strani, kadar bomo iskali dokapitalizacijo. Kajti, tako kot je bilo rečeno že prej z moje strani, je seveda kapital naša osnovna surovina in tako, kot je tudi g. Verbič rekel, v kolikor so razvojni projekti smiselni, bodo jih vsi delničarji potrdili. Jaz mislim, da je to najbolj normalna izjava, ki jo lahko kdorkoli da in seveda, nič drugega tudi mi, kot uslužbenci te banke ne pričakujemo v svojstvu, da strokovno in ustrezno primerno pripravimo razvojne, bi rekel, pozicije, ki jih ima banka, jih predstavimo delničarjem in ti bodo seveda sledili, v kolikor bomo, jasno, seveda lahko povedali, kaj bodo oni od tega v bodoče imeli. Še enkrat pa, če se vrnem nazaj na temo samega kapitala. Več kot imamo kapitala, bolj razvojno lahko delujemo. To je pač logika banke.
AUER: No, ostanimo nekaj časa še pri tej skupščini, za katero smo danes slišali že nek okviren datum, 30. maj. Se vam zdi to datum, ki je možen, ki bo, da rečem temu lahko izpeljan ali je to vendarle še prezgodaj?
KOVAČIČ: 30. maj, kot že rečeno. Če boste delničarji rekli, da je to tisto, kar je nujno izvesti, bomo seveda to izvedli. To je seveda povezano z nekoliko stroškov in pa z organizacijskim naporom. Z vidika tega, bi rekel, kar pa je nujno obravnavati na skupščini, to pomeni zaključni račun, delitev dividende in še podelitev razrešencev, Upravi, Nadzornemu svetu in en kup drugih, bi rekel, zahtev, ki jih nalaga zakonodaja. Tridesetega maja pravzaprav še ni možno izvesti. Zakaj, iz preprostega razloga, ker je NKBM mednarodno delujoča skupina in mi s strani zunanjega revizorja ne bomo imeli pregledanih in revidiranih vseh izkazov celotne skupine, kot tudi ne konsiludiranega izkaza skupine,v takšnem obdobju, da bi lahko skupščino izvedli tridesetega maja. Namreč, treba je računat nazaj od tridesetega maja. Od tridesetega maja trideset dni nazaj, to pomeni v bistvu prvi maj bi bilo potrebno sklicat skupščino. Za sklic skupščine je potrebna objava najmanj v Uradnem listu, ki pa je možna samo ob petkih. Kar pomeni, to najavo moraš objavit en teden pred tem petkom, to so pač te tehnikalije, ker pa pomeni, da v najbolj optimalnem primeru je to 37 dni pred tridesetim majem, pred tem pa seveda mora vsa gradiva obravnavat še nadzorni svet banke. In seveda iz vseh teh tehničnih razlogov ni možno pripraviti nekaterih gradiv, ki so po zakonu obvezna za skupščino, da bi lahko izvedli skupščino tridesetega maja. Sem pa prepričan, tako kot je tudi planirano in kot je bila navada v NKBM, da se je skupščina izvajala vedno nekje v obdobju med dvajsetim junijem in petnajstim septembrom najkasneje. Kajti petnajsti september je pa tudi pomemben datum, ko bi naj bil zaključni račun potrjen zaradi naših obveznosti do tujih kreditorjev. Namreč, do petnajstega julija mora NKBM svojim tujim kreditorjem posredovati podatke o svojem poslovanju za preteklo leto. Tako da v bistvu v tem časovnem okvirju se pravzaprav gibljemo za tisto skupščino, ki je redna skupščina, ki obravnava vsa zakonsko potrebna gradiva.
AUER: Vsekakor pa seveda trideset dni od vašega sklica, se bo začela bitka za zbiranje pooblastil. Možno je seveda, gospod Belič tudi to, kar smo bili priča pri Vzajemni, ne. Da sama Uprava začne z zbiranjem pooblastil. Kakšna je ta teoretična možnost, na koncu koncev pa tudi možnost, da se mali delničarji oziroma predstavniki malih delničarjev, na nek način začnejo z zbiranjem pooblastil že jutri?
BELIČ: Torej, pooblastila za posamezno skupščino lahko zbira vsakdo. Za to mora pač izpolnjevati določene pogoje po zakonu, v kolikor gre za zbiranje pooblastil, ki naj bi več ko 50 delničarjem mora to pooblastilo nanašati se samo na eno. Konkretna skupščina mora vsebovati predloge sklepov in pa v bistvu dati možnost posameznim, da se izjasni, kakšno navodilo da svojemu pooblaščencu za glasovanje, torej da ali pa proti. Vsekakor pa je zbiranje pooblastil pri tako velikem številu delničarjev, kot govorimo pri NKBM, zelo zahtevno, organizacijsko zahtevno, pa nenazadnje tudi drago početje, tako da si ga ne more privoščiti kar kdorkoli. Po mojem strokovnem stališču ni najbolj primerno, da Uprava sama zbira pooblastila, kajti iz izkušenj je znana, da kdor zbira pooblastila, nekako daje usmeritve za navodila za glasovanje, tudi take usmeritve dobi potrjene s strani delničarjev, kar bi v konkretnem primeru pomenilo, da Uprava išče podporo za svoje predloge, ki jih je v večini primerov dala na samo skupščino in tam je tudi večja možnost, da se taki predlogi izglasovani. Mislim, da je zbiranje pooblastil stvar delničarjev in naj se organizirajo in sami pač na svoje stroške ta pooblastila tudi zberejo.
AUER: Če sem vas prav razumel, potem je seveda teoretično možno, da predstavniki malih delničarjev že jutri začnejo zbirati pooblastila za sklic skupščine, na katerem pa seveda morajo biti zapisani predlagani členi te skupščine oziroma…
Ja, treba je ločit dve stvari. Eno je pooblastilo zahtevati sklic skupščine, drugo je pa seveda samo pooblastilo za glasovanje na tej skupščini. Smiselno in smotrno bi bilo, da seveda je ob tej zahtevi za sklic skupščine naveden tudi dnevni red vseh predlogov, sklepov in da se hkrati tudi zbira tudi to pooblastilo za samo glasovanje, v primeru, da seveda ta skupščina bo sklicana s takim dnevnim redom.
AUER: Gospod Verbič, kaj boste storili v primeru, če, seveda ne vemo, bomo kasneje slišali še gospoda Kovačiča, začnejo z zbiranjem podpisov sami, ne kot Uprava?
VERBIČ: No, mi bomo vsekakor sledili pri zahtevi delničarjev za sklic skupščine, pri zbiranju podpore takšni zahtevi, racionalnosti in skušali hkrati predstaviti celoten dnevni red in pa predlagane sklepe na sami skupščini in s tem v zvezi je ta postopek pravzaprav pri nas že pripravljen, tako da v tem smislu je to, kar sprašujete dejansko možno. Lahko bi pričeli s tovrstnimi aktivnostmi praktično že jutri. Drugo je seveda vprašanje, vezano na to, ali je primerno, da Uprava družbe pristopi k organiziranemu zbiranju pooblastil. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev, smo prepričani in se tudi pridružujemo mnenju, ki izhaja iz vsaj večine stroke in smo ga tokrat slišali tudi od gospoda Beliča, da je to neprimerno, kajti ne samo, da nastopijo vse tiste okoliščine, ki so že bile omenjene, to pomeni tudi stroške za družbo. Skratka, v tem primeru Uprava z pristopom k organiziranemu zbiranju pooblastil to počne na stroške družbe, brez da bi pri tem pravzaprav pozvala ali pa povabila tiste, ki so tudi v primeru NKBM-a pravzaprav že izkazali jasno intenco in željo, da bi pri nekaterih vsebinah oziroma točkah in odločitvah, ki jih skupščina sprejema, sodelovali in da imajo okoli tega izoblikovana stališča. Mi smo na tovrstno situacijo že naleteli v nekaterih, tudi uglednih slovenskih delniških družbah in smo prosti temu zelo jasno nastopili, kot polnopravni člani Evropskega združenja delničarjev. Moram povedati ,da je to pravzaprav praksa, ki je v urejenih ekonomijah na ta način ne poznajo. Poznajo pa seveda drugačno prakso, ki je tudi v našem prostoru že prisotna in v tem smislu gre za željo, voljo, pripravljenost tudi Uprave družbe, da kar se da izdatno vključi tudi delničarje k sprejemanju odločitev in k njihovi prisotnosti na skupščini. Bodisi neposredno, bodisi preko pooblaščencev. In v tem smislu seveda je, recimo v primeru Mercatorja, ta zrelost, treznost in neke vrste modrost v tem smislu, kar je praksa v urejenih ekonomijah, že bilo pravzaprav pokazano, izkazano že v lanskem letu, kjer so s tovrstnim interesom in željo pristopili do našega združenja in se posvetovali o tem, na kakšen način dejansko te postopke izpeljat. Moram reči, da je na obojestransko zadovoljstvo prišlo tudi do realizacije tega in da smo izpeljali skupščino, ki se je je udeležilo veliko število delničarjev, preko organiziranega zbiranja posvetil, ki ga je izvedlo Vseslovensko združenje malih deležnikov ob sodelovanju z Upravo in kjer so se pravzaprav različna stališča posameznih vprašanj soočila že pri organiziranem zbiranju pooblastil, je bilo to tudi zelo jasno nakazano, povedano, utemeljeno in temu primerno seveda tudi odločanje na skupščini. Konkretno je šlo, zanimivo, prav za vprašanje delitev dobička vezanega na dividendno politiko, ki o je družba imela opredeljeno in sprejeto in na drugi strani glede na veliko rast dobička, interes delničarjev, da bi zadevo v tem smislu prenesli tudi na delitev dobička. Pri tem je bila stvar jasno navedena, ob organiziranem zbiranju pooblastil, takrat mali delničarji navkljub temu s svojim predlogom niso uspeli , skratka ni bil realiziran, tisti nasprotni predlog, kot je bil predlagan za delitev dobička, a vendarle. Pokazala se je ena druga raven, da je z dogovorom, s soočenjem argumentov možno brez nekih eskalacij in nepotrebne slabe volje peljati stvari na način, ki je dejansko, da se da možnost, enakopravna možnost vsem delničarjem, da o pomembnih vprašanjih za družbo odločijo. In mi si želimo, seveda, da bi v našem prostoru bilo takšnih primerov vse več oziroma, da bi postali pravila in da bi bile dejansko zgolj izjeme in to obsojanja vredne izjeme, primeri, kjer recimo neposredno same uprave pristopajo k tovrstnim aktivnostim.
AUER: Hvala lepa. Gospod Kovačič, je ta strah, ki smo ga zdaj zaznali s teh predstavnikov malih delničarjev lahko upravičen ali se boste tega lotili. Na koncu koncev ste tudi sami mali delničar, prva dan, ob prvi fazi privatizacije ste seveda tudi s svojim ugledom pokazali zaupanje in kupili delež oziroma delnice NKBM.
KOVAČIČ: No, tukaj se je mogoče malo preveč, preprosteje je. Uprava v svojem imenu sigurno nikoli ne bi zbirala pooblastil, to je jasno. Če bi jih zbirala, bi jih zbirala družba. Kdo je pooblaščenec, ki potem zastopa delničarje, piše na takšen pooblastilu, to je lahko tudi, bi rekel, kdorkoli od tukaj sedečih, tudi če banka kot takšna zbira ta pooblastila, tako da Uprava kot taka, sigurno niti ne bo pisala na svoje ime teh pooblastil, sploh pa ne recimo kakšnih pooblastil, ki bi lahko bila tipa, glasuj tako kot, tako če malo karikiram zadevo, glasuj po lastni vesti. To je sigurno en del. Kot odgovorna inštitucija mislim in bi rekel šesta največja delniška družba v kotaciji, kot v bistvu peta najbolj donosna borzna družba Slovenije in pa banka, ki ima mednarodni A rating, mi sigurno ne bi čudaških zadev, kar se tiče odločanja na skupščini, izvajali. Je pa dejstvo, da smo največja družba po številu delničarjev in bo organiziranje skupščine poseben, tako strokoven kot organizacijski zalogaj. Strokovne službe banke se na to organiziranje skupščine že zelo aktivno pripravljajo. Tudi zbiramo izkušnje iz celotnega slovenskega in mednarodnega prostora in te strokovne službe bodo seveda morale prit do Uprave in tudi Nadzornega sveta na koncu koncev, z predlogom, kako na najbolj učinkovit in na koncu seveda tudi najcenejši način izpeljati tako zahteven projekt. Namreč, vsi stroški, ki bodo tukaj, bodo bremenili na koncu banko in s tem posredno tudi vse delničarje, zato je naša odgovornost, tako kot sem že povedal, da delujemo v dobro družbe, to pomeni, da povzročimo najmanj stroškov. Samo zbiranje pooblastil je pa različno. Pri nekaterih družbah v prvi kotaciji sploh ne zbirajo pooblastil, kdor pride, pride, v nekaterih družbah zbirajo pooblastila sami oziroma kot družba, nekateri to oddajo zunanjemu izvajalcu, kot je na primer mogoče Združenje malih delničarjev, ki se s tem tudi ukvarja, tako da, katera bo od teh variant prišla v poštev, je seveda stvar strokovne analize, verjetno bomo pa potrebovali še kakšno skupščino, torej, še kakšno leto, da bomo pravzaprav prišli v tisti tok, da nam bo stvar postala sama po sebi umevna.
AUER: Pred vrati je seveda drugi del privatizacije, ne. Tam nekje junija bi se teoretično že lahko začel, minister Bajuk je takrat povedal, 180 dni po zaključeni prvi fazi si je že kaj več jasnega, mali delničarji si željo, da bi lahko ponovno kupili delež v NKBM, to se je videlo tudi za več kot 400% preseženim vložkom v prvotnem delu, kakšno je vaše stališče?
KOVAČIČ: Seveda mi kot družba bomo v tistem trenutku, ko bo ta del na vrsti, pripravljeni to tudi strokovno izvest, tako kot smo prvi del, je pa dejstvo, da je naše mnenje, da bi bilo razumno in mi imamo strokovne argumente za to, seveda na koncu pa bodo delničarji odločili, o tem, da bi se izvajal drugi del privatizacije, na način dokapitalizacije. Namreč, prej smo govorili o kapitalu, o razvojnih aktivnostih banke in v kolikor bomo izvajali to, kar je v naši strategiji zapisano, tudi širitev na druge trge, kar je omenil gospod Kramberger, bomo potrebovali dodaten kapital. To je tudi eden izmed načinov, kako lahko pravzaprav povečamo lastništvo, bi rekel, ali v obstoječih delničarjev ali dodatnih, v drugem krogu, recimo, ker ZGD pač predvideva neke postopke, ki se jih moramo držat, dejstvo pa je seveda, kot rečeno, da z vidika dvojnih želja banke, bi si mi želeli, da dobimo tudi svež kapital v banko.
AUER: Počasi se na žalost naš čas izteka, verjamem, da bi lahko na to temo še veliko govorili, a prav zato pravzaprav še veliko tudi bomo, kajti na to temo bomo imeli še marsikatero oddajo. Seveda se vsem današnjim gostom za današnji obisk v studiu zahvaljujem, gospodu Verbiču, gospodu Kovačiču, gospodu Krambergeru, gospodu Beliču. V apello ali pa v klic tudi ministru Bajuku, da se v eni izmed prihodnjih oddaj tudi na nek način on posveti našim gledalkam in gledalcem, tukajšnjemu okolju. Okolju, ki je pravzaprav zgradilo to NKBM in okolju, ki od te NKBM tudi zaradi nakupa delnic v prihodnje veliko pričakuje. Hvala, da ste bili tudi tokrat z nami in upam, da boste z nami spet čez sedem dni, vam želim še naprej dober sprejem in ostanite v naši družbi.

Medij: Net TV
Avtorji: Auer Stojan
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: Ena na ena
Datum: 10. 03. 2008
Termin: 20:00
Trajanje:70