TATJANA FINK, TRIMO: Trebanjskl Trlmo Je vzpodbuden prfmer, kl kaže, kaj lahko s pametno In drzno poslovno polltlko nastane Iz skromnlh začetkov v manjši delavnlcl. Skuplno Trlmo danes sestavlja poleg matlčne družbe v Trebnjem še 14 odvlsnlh podjetlj, Izdelke pa prodajajo v 50 driav. A zato, da Je Trlmo, kl prav v teh dneh praznuje 45-letnlco obstoja, rasel In se slrll, Je moral vellko vlagatl v razvoj, z razllčnlml metodaml spodbujatl ustvarjalnost In Inovatlvnost ter prllagajatl In Izboljševatl prlstope vodenja. K uspešnostl so prlspevall tudl urejenl In transparentnl odnosl z lastnlkl, kl vodstvu zaupajo
In ga podplrajo," nam Je v pogovoru med druglm zaupala dolgoletna glavna dlrektorlca Tatjana Flnk, MBA, slcer tudl dobltnlca števllnlh laskavlh nazivov v menedžersklh kroglh. , Iz česa in v kaj se je razvil Trimo v teh 45 letih? "Začelo se je leta 1961 s Kovinskim podjetjem Trebnje, v skromni delavnici z izdelki iz jekla, kasneje pa so se temu podjetju pridruževali še drugi obrati: litostrojski obrat Trebnje, IMP-Toplovod, Inkot m Kemooprema. Leta 1971 je podjetje, zanimivo, da že takrat s pomočjo natečaja, dobilo ime Trimo, ki pomeni Trebanjska industrija montažmh objektov. Od takrat naprej smo tudi na tej lokaciji. Tli zdaj poteka proizvodnja jeklenih konstrukcij ter streh m fasad, tu pa so tudi razvojne, marketinške in vse ostale službe za podjetje in skupino, medtem ko kontejnerje zdaj izdeluje kooperant, mi pa vodimo razvoj in prodajo. Skupina Trimo je danes razpršena praktično po celi Evropi, večinoma imamo v teh državah svoja podjetja. Največ jih dela na prodaji (nekatera tudi projektirajo), na montaži in projektnem vodenju. Za zdaj imamo proizvodno tovarno le v Rusiji, kjer pravkar inštaliramo še eno linijo za proizvodnjo streh in fasad, pripravljamo pa veliko naložbo v novo tovarno v Srbiii. Računamo, da bo zaključena do sredine naslednjega leta. Osnovni program streh in fasad bomo razširili še z nekaterimi novimi produkti." Kako velika pa je skupina po prihodkih? "Skupina je imela lani konsolidiran prihodek 33 milijard tolarjev, naša strategija pa je še naprej dolgoročna stabilna rast. Od leta 1992 smo vsako leto rasli, kar pomeni, da se je podjetje tako po programu kot tudi po področjih zelo širilo. Ocenjujem, da imamo še naprej dobre perspektive m bomo naše poslovanje poleg dežel, v katerih smo prisotni že sedaj, razširili še na druge države." Kakšna je bila rast podjetja v zadnjem desetletju? "Povprečna realna letna rast je bila 12,5 odst. To je posledica tega, da smo vsa leta veliko vlagali v raziskave in razvoj, patentirali veliko števllo novih proizvodov m tehnologij tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Konec lanskega leta smo imeli v Sloveniji podeljenih 8 patentov, 1 modelno zaščito in 7 blagovnih znamk, ki so zaščitene v 26 državah. Poleg tega pa imamo podeljenih še 10 patentov v tujini. Bili smo zmagovalci pri poslovni odličnosti v letu 2002, delo v tej smeri pa nadaljujemo, tako da smo lani tudi na evropski ravni prejeli priznanje. V to smer bomo še delali, saj stalno stremiino k izboljševanju na vseh področjih. Zelo skrbimo tudi za izobraževanje zaposlenih, tako da imamo zadnja leta letno 40 do 50 ur izobraževanja na zaposlenega. V zadnjih letih smo uvedli tudi številne modele m menedžerske pristope za vecjo učinkovitost. Veliko so pomagale tudi stalne naložbe, odločilna pa je bila prva naložba v linijo lahkih gradbenih plošč v letu 1996, ki je bila glede na takratni prihodek'velik finančni zalogaj za podjetje, a je bila ključna za nadaljnji preskok podjetja. Lani smo imeli za 2,3 milijarde tolarjev naložb. Največji del naložb je bil namenjen izboljšavi notranje logistike, ki je bila že nekaj časa ozko grlo v celotnem poslovnem procesu. Veliko vlagamo tudi v informacijske tehnologije, še posebej v proizvodne tehnologije, v zadnjem času pa tudi v montažne tehnologije, saj želimo skrajševati proces montaže. Lani smo ustanovili tudi razvojni tnštitut CBS za razvoj novih materialov in produktov, ki pa niso vezani samo na obstoječi Trimov program, zato ima inštitut več svobode. Trimo vsa leta namenja denar za okolje: za sponzorstva, donacije, za humanitarne, športne in kulturne namene. Za zaposlene še ohranjamo stare dobre navade: dedka Mraza, srečanje z upokojenci, novoletno srečanje, dan okolja m športni dan. To je sestavni del dobrega vzdušja v vsakem podjetju, čeprav je nekaj časa veljalo prepričanje v širši družbi, da je to preteklost, stvar socializma. Menim, da smo vsi Ijudje in nam to veliko pomeni, potem pa lahko delamo še bolje in več. Tudi zaradi tega poskrbimo, da si zaposleni ob rojstnem dnevu vzamejo 10,15 minut in si voščijo." Koliko je zaposlenih v Trebnjem in koliko v celi skupini? "V Trebnjem nas je trenutno 540, v skupini pa je skupno že blizu tisoč zaposlenih. Prepoznavni smo po kreativnostiinmovativnosti, saj zaposlenim omogočamo nagrade: izbiramo najbo-Ijšega sodelavcaleta, najboljšo izboljšavo, najbolj noro idejo. Zlasti slednje je zelo zaniimvo - lani smo prejeli preko 80 prijav. Zmagovalec gre v Nasa center in na enodnevni tečaj za astronavte. Še vedno tudi štipendiramo, v glavnem na univerzitetni stopnji in večinoma tehnične profile." Kam bi danes umestili vaše podjetje v slovenskih razmerah, kam v evropskih oz. celo širše? "Trimo se s svojim poslovanjem uvršča med 50 družb z najvišjo bonitetno oceno v Sloveniji. Pri nekaterih produktih, predvsem kar zadeva strehe in fasade, smo vodilni ali pa med vodilnimi v Evropi. Na področju konstrukcij pa držimo tempo razvoja, razvijamo povsem svoje tehnologije m svoje produkte, tako da se velikokrat dogaja, da nam tudi nekatere večje firme sledijo, kar vidimo na sejmih v tujini in v stikih s temi firmami. Lani smo izvažali kar v 50 držav." Ali ostajajo konstrukcije vaš glavni proizvod? "Naša bodoča smer so inženirmg ;posli, kompletni objekti, vključno s projekti, proizvodnjo m izvedbo." Kakšna je lastniška struktura podjetja? "Pet podjetij, že obstoječih lastnic, je sklenilo delničarski sporazum. Gre za Probanko, Probanko leastng, Zlato moneto 2, Medaljon in Trimo Investments, ki so napovedali prevzem. Kot veste, je bil prevzem tudi uspešen, tako da imajo zdaj nekaj čez 81-odst. delež v Trimu in so večinski lastniki. Kar je pomembno za okolje, je, da lastniki podpirajo strategijo podjetja, pa tudi, da nam puščajo še vedno možnost, da določen del denarja dajemo tudi okolju. Pri lastništvu je predvsem pomembno, da se ve, kdo so lastniki in da nas ti jasno podpirajo." Trimo ima slovenske lastnike. Se vam zdi to pomembno? So bile kakšne težnje po lastništvu tudi iz tujine? Če bi bile, bi se temu upirali? "Mi smo veseli, da so lastniki ti, kot so. Kako bi bilo, 6e bi prišh lastniki iz tujine, težko rečem. Za vodstvo podjetja je pomembno predvsem to, da lastniki podpirajo strategijo, ki jo je vodstvo zastavilo. Če te podpore ni, se je treba raziti in ponavadi mora iti vodstvena ekipa. Toda naša strategija je bila doslej zelo uspešna in lastniki jo podpirajo" Kako pomembno je za podjetje, da ve, kdo so lastniki in kakšni so? "Najtežje je, če so inte'resi lastnikov zelo konfliktni. Jasno je, da želijo čim večji donos na tisto, kar so vložili. Za nas je pomembno, da je to zastavljeno na daljši rok, da lahko tako zastavimo tudi aktivnosti. Če so interesi zelo kratkoročni, 6e je veliko število manjših lastnikov, ki želijo čim prej čim več dobiti iz firme, se ftrma izčrpava in ni pričakovati razvoja. Zato je dogovor naših lastnikov o tem, da ne bodo jemali iz firme več, kot je bilo zdaj običajno, izredno pomemben. Brez tega ne bi mogli načrtovati velikih naložb." Kako pomembno pa je solastništvo vodilnih Ijudi v podjetju? "Mi pri prevzemu nisnio sodelovali, ker so se za prevzem odločile naštete družbe. Imamo pa vodilni direktorji v lasti 3,4 odst. podjetja, kar izhaja še iz časovlastninskegapreoblikovanja. Zdi se mi smiselno, da imajo vodilni v lasti določen odstotek podjetja in sama sem zagovornica tega, seveda pa morajo biti stvari transparentne. V Sloveniji je kar nekaj teh odkupov dobilo negativno konotacijo, čeprav ne bi bilo potrebno, ker je v svetu to običajno." Ravno o menedžerskih odkupih, ki so pri nas dobili negativen prizvok, kot da gre za nekaj na robu kriminala, sem hotela vprašati. Kako jih vidite vi? "Vsem kapitalom dajem enako možnost, pa naj bodo last tujih, domačih, privatnih ali fizienih oseb. Najbolj pomembno je, da je vse pregledno, da se ve, kakšna so pravila, kako se dela. Treba pa je povedati, da lastnina pomeni tudi veliko odgovornost - ni samo čakanje na dividende. Mali delničarji si morda res lahko privoščijo samo čakanje nanje, tisti, ki so veliki lastniki, pa ne. Vedeti je treba, da ne poznamo samo konjukturnih obdobij, ampak tudi recesije. V nekaterih obdobjih so indeksi delnic padli tudi za petkrat, kaj pa potem? Mislim, da bi bilo v Sloveniji lahko ve6 menedžerskih odkupov in ne vem, zakaj jih ni. V zadnjem času se je kar nekaj podjetij odločilo za to. Je pa res, da je pri večjih podjetjih problem tudi kapital, saj se je za odkup treba zadolžiti in dolg potem tudi vrniti. TU vedno obstaja bojazen, da potem v podjetju ne bo vse tako, kot je treba, saj veliko stvari ne moreš predvideti. Niso vse zgodbe samo uspešne!" Kje in kaksen bo Trimo 6ez 10 let? "Načrtujemo širitev tudi še v druge države, osrednja pozornost pa bo posvečena trgu Evrope, čeprav se oziramo tudi po državah izven nje in že raziskujemo tamkajšnje trge. Tako načrtujemo, da bo Trimo čez 10 let še bolj globalno podjetje in verjamemo, da bomo zagotavljali dolgoročno stabilno rast." Se bo dalo tako podjetje voditi iz Slovenije? "Dejavnosti nameravamo ohraniti v Trebnjem, vendar smo tu omejeni z lokacijo, poleg tega pa smo prisiljeni zagotavljati razpršenost na trgu m biti prisotni tam. Vedeti pa moramo tudi, da je brezposelnost na Dolenjskem nizka. Potrebujemo visoko izobražene kadre, ki jih iščemo tudi na drugih območjih." Breda Duslč Gornlk Tatjana Fink, MBA Glavna direktorica v družbi najožjih sodelavcev. (Foto: Arhiv TRIMO)
Medij: Dolenjski list
Avtorji: Dušič Gornik Breda
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 21. 09. 2006
Stran: 23
