parkiriščlastniško prevzeti Probanko in postati tajkun v krilu. Pajenkova je mnogim ostala v spomi-nu, ko se je pred leti odločila ženskam,zaposlenim ženskam v Probanki, pre-povedati nositi hlače, aje nato po bur-nem odzivujavnosti to svojo odločitevpreklicala. Leta 2001, na slovesnostiob deseti obletnici Probanke, na čelukatere je Pajenkova že v.se od njeneustanovitve, je imel slavnostni govortedanji predsednik republike MilanKučan. Spregovoril je o nacionalneminteresu in s tem nakazal potek zadnjetaze tranzicije v slovenskem gospodar-stvu - koncentracijo lastništva v rokahpeščice skrbno izbranih in preverjenihdirektorjev, ki so se tri leta poznejezbrali na ustanovnem zboru Foruma21. Pajenkova je kar nekaj slovenskimdirektorjem pomagala izpeljati mene-d/erske odkupe, vendar ne v oblikiodobrenih posojil - te so tajkuni po-navadi dobili pri bankah v državnilasti - pač pa pri tehnični izpeljavilastniških koncentracij prek delniškihparkirišč in slamnatih oseb. Probankaje zadnja leta sodelovala pri številnihmenedžerskih odkupih: Pivovarne La-ško, Viator&Vektorja, Perutnine Ptujin Hidrie. Temu pa naj bi sledila še po-moč Tatjani Fink pri menedžerskemodkupu trebanjskega Trima. Prijateljski lastnikiRomana Pajenk pa pri tem ni poza-bila nase, saj zadnja leta s pomočjopovezanih podjetij že pospešeno kon-centrira lastništvo v Probanki, okolikatere je spletla pravo pajkovo mrežo.Pajenkova je že zdaj posredno, prekdružbe Medaljon, največja, petinskalastnica Probanke, z napovedano do-kapitalizacijo, ki je za nekatere maledelničarje sporna, pa naj bi ta deležše povečala. Medaljon je v stoodsto-tni lasti družbe Profectus, katere lastništvo si je Pajenkova i-azdelila sšestnajstimi fizičnimi osebami. Samaima največji, 34-odstotni delež, s 17odstotki sledi članica Probankineuprave Milana Lah, preostali pa ima-jo manjše deleže, ki se gibljejo meddvema in petimi odstotki. Družba zaupravljanje drugih družb Medaljon,ki je v lasti Profectusa, je petinskalastnica Probanke. Medaljon pa jetudi večinski, 54,4-odstotni la.stnik finančne družbe Zlata Moneta II, kiima tudi dobra dva odstotka delnicProbanke. Drugi največji lastnik sle-dnje je Perutnina Ptuj, njen predse-dnik uprave in generalni direktor dr.Roman Glaser pa je tudi predsedniknadzornega sveta Probanke. Družbista med sabo lastniško prepleteni, sajje Probanka z dobrimi šestimi od-stotki peti največji lastnik PerutninePtuj. Še dodatnih 5,43 odstotka del-nic Perutnine pa obvladuje prek ZlateMonete II. Vendar to ni edina navzkrižna lastniška povezava. Probankaje namreč prepletena še s PivovarnoLaško, Gorenjem, Avtotehno in Ju-teksom (glej diagram). Šrotova Pivo-varna Laško je z 8,42 odstotka četrtinajvečji lastnik Probanke. Podobendelež imata tudi Gorenje in Avtoteh-na. Probanka pa je največji, skorajdvajsetodstotni lastnik IjubljanskeAvtotehne. Zato Jordanu Kocjančiču,generalnemu direktorju zadnje, v vloNadzornemusvetuProbankepredsedujeprvimožPerutninePtujdr.Roman Glaser. Tudi njemuje Pajenkova pomagalaspeljati menedžerskiodkup. Na fotografijiskupaj z bivšo kmetijskoministricoMarijoLukaac. Probanka je v petek s konzorcijem tujih bank podpisalapogodbo o najetju mednarodnega sindiciranega posojila >.v višini 27 milijonov evrov. Tega naj bi namenili splošnim jpotrebam poslovanja, zlasti financiranju svojih komitentov. ' ll ( Probanka je zadnja leta sodelovala pri številnihmenedžerskih odkupih: Pivovarne Laško,Viator&Vektorja, Perutnine Ptuj in Hidrie. 5 3 gi predsednice nadzornega sveta dihaza ovratnik štajerska bankirka Ro-mana Pajenk. Hkrati pa je Avtoteh-na s 23,18-odstotnim deležem druginajvečji lastnik Zlate Monete II. Vnadzornem svetu Probanke kot člansedi tudi Milivoj Dolar, sicer direk-tor družbe Juteks v Žalcu. V Juteksuima Probanka 11,62-odstotni delež,Juteks pa je lastnik 5,92 odstotka del-nic Probanke. Med pomembnejšimila.stniki mariborske banke, s slabimadvema odstotkoma delnic, najdemotudi družbo H&R iz Spodnje Idrije.Gre za podjetje, ki ga lastniško ob-vladuje idrijski baron Edvard Svetlik,prek njega pa kar 74,9-odstotni deležHidrie. Za poznavalce ni naključje,daje tudi Svetlik med solastniki Pro-banke (deleža ne želi prodati), saj muje Pajenkova pomagala izpeljati me-nedžerski odkup Hidrie in pri NLBorganizirala kreditno linijo v višini15 milijonov evrov za njegov lastniškivstop v Kolektor.Sporna dokapitalizacijaNa skupščini delničarjev v začetkujulija je bila potrjena nadaljnja kon-centracija v lastniški strukturi Pro-banke. Sprejeti so bili namreč sklepio pridobivanju lastnih delnic, o po-večanju osnovnega kapitala in o spre-membah statuta banke. Skupščina jepooblastila upravo, da lahko v 18 me-secih kupuje lastne delnice do višinedeset odstotkov kapitala po ceni med20 in 45 evri za delnico. V prihodnjihpetih letih pa lahko uprava banke po-veča osnovni kapital za slabih osemmilijonov evrov - s sedanjih 15,8 na23,7 milijona evrov. Osnovni kapitalnameravajo povečati z izdajo novihdelnic. Kljub določilu, da imajo dose-danji delničarji v sorazmerju s svoji-mi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic,je bil sprejet sklep, da lahko upravaobstoječim delničarjem v celoti alideloma izključi prednostno pravicodo novih delnic. Torej, da lahko poizboru Romane Pajenk delnice kupijosarno »posvečeni«, vsem drugim pase to lahko onemogoči. Družba Mo-nera, 1,14-odstotni lastnik Probanke,je na te sprejete sklepe napovedala iz-podbojne tožbe. Po njihovem mnenjugre pri pridobivanju lastnih delnic zaizčrpavanje banke in dodatno lastni-ško konsolidacijo, prav tako pa se nestrinjajo, da lahko uprava samovoljnoizbere le nekatere od dosedanjih la-stnikov za sodelovanje pri 50-odsto-tnem povečanju kapitala. Menijo, dabi o tem morala odločati skupščinavsakič posebej, da uprava nima teh-tnega pojasnila za izključitev pred-nostne pravice sedan)im delničarjemin da jim je kratena temeljna pravicado ohranjanja vrednosti deleža v ka-pitalu. Monera izpodbija tudi sklepo odpravi statutarnega člena, ki do-voljuje največ 25-odstotno lastništvoposamičnega delničarja v kapitalubanke. S teni uprava nc bi več potre-bovala toliko prijateljskih družb medlastniki banke, kot so denimo Peru-tnina Ptuj, Avtotehna, Pivovarna La-ško, Medaljon, Juteks, Zlata MonetaII in Gorenje. Te namreč, tako Mo-nei-a, skupaj obvladujejo dobri dvetretjini glasovalnih pravic in delujejousklajeno, kar naj bi bilo razvidno sfmanciranjem pridobivanja delnic priprejšnjih dokapitalizacijah. Njihovousklajeno delovanje že preverja uradza varstvo konkurence. Njegov prvimož Jani Soršak je že napovcdal, dabodo sprejeti sklepi zadnje skupščineProbanke, če bodo ugotovili pove-zanost največjih lastnikov, skladno zzakonom nični. Na sledi usklajenemu delovanjuNaProbankosonauraduzavarstvokon-kurence postali pozorni zaradi dogajanjav Perutnini Ptuj in Avtotehni, kjer pote-ka koncentracija lastniških deležev. Pro-banka je namreč za obe družbi objavilaprevzemni ponudbi. Šest prevzemnikov(med njimi sta tudi Merkur in Comet),ki so spomladi sklenili delničarski spo-raznm- nn katerem sn se dopnvorili za Mariborska Probanka je bila ustanovlje-na leta 1991. Konec lanskega letaje imela2,5- odstotni tržni delež in je bila po temmerilu na enajstem mestu med sloven-skimi bankami. Poleg matične družbe sov financno skupino banke vkljucene šeštiri odvisne družbe, ki so v stoodstotnilasti Probanke: Probanka upravljanjepremoženja, Probanka Leasing, Proban-ka Nepremicnine in Probanka LeasingRijeka.Prvo dokapitalizacijo v vrednosti 30 mi-lijonov nekdanjih nemških mark so vProbanki izpeljali že leta 1993, druga.v vrednosti 1,3 milijarde nekdanjih slo-venskih tolarjev, je sledila v letu 2002. Vtem letu so povečali kapital banke na 8,8milijarde tolarjev, tudi z izdajo obveznicz znacilnostmi podrejenega dolga v viši-ni 6,5 milijona evrov. V letu 2003 je sle-dila tretja dokapitalizacija, v vrednosti1,8 milijarde tolarjev. V letu 2007 je bilavplacana sedma emisija delnic, v vredno-sti 11,7 milijona evrov, in deveta emisijaobveznic, v vrednosti 25 milijonov evrov.Na zadnji skupščini v začetku julija letosje bil sprejet sklep o kar 50-odstotnempovečanju osnovnega kapitala.Lani je Probanka povecala obseg poslo-vanja na 1,04 milijarde evrov in leto 2007zaključila z 11,2 milijona evri bruto do-bicka. Bilancni dobicek pa je znašal 13,4milijona, od tega so ga 4,4 milijona na za-dnji skupšcini namenili za dividende (po1,5 evra bruto na delnko), preostanek paje ostal nerazporejen ali bil uvršcen medrezerve. Knjigovodska vrednost delnicena zadnji dan lanskega leta znaša 30,8evra, banka pa vse do danes ni imela vlasti t. i, lastnih delnic. Tako predsednicauprave kot predsednik nadzornega svetaProbanke Romana Pajenk in Roman Gla-ser v zadnjih mesecih odkupujeta delni-ce. Pajenkova je njihovo število s 5294 odkonca lanskega leta do sedmega julijapovecala na 6794, kar je 0,28-odstotnilastniški delež banke. Giaser pa jih imatrenutno 7201, kar je dobrih tri tisoc veckot31.decembralani. Probankav številkah Pajenkova preko Medaljona obvladuje petinoProbanke, skupaj s povezanimi prijateljskimidružbami pa vednski delež. Na fotografiji skupaj sclanoma uprave Milano Lah in Vitom Verstovškom. usklajeno delovanje v primeru uspešno-sti prevzemne ponudbe, je sredi majaprišlo do dodatnih 23,9 odstotka delnicPerutnine Ptuj in z delnicami, ki so jihimeli v lasti že prej (42 odstotkov), prese-glo večinski delež. ŽesredijanuarjapajeProbanka skupaj s povezanim Medaljo-nom in Zlato Moneto II objavila prevze-mno ponudbo za Ijubljansko Avtotehno.Kot kaže izpis iz delniške knjige, imaProbanka zdaj v Avtotehni petinski la-stniški delež, njen večinski, 52,29-odsto-tni lastnik pa je družba z omejeno odgo-vornostjo HAT, ki jo lastniško obvladuje menedžment Avtotehne, njen direktor paje Peter Štrbenk, pomočnik generalnegadirektorja Avtotehne Jordana Kocjanči-ča. Sicer pa je Probanka letos intenzivnosodelovala pri koncentracijah lastniškihdeležev v Pivovarni Laško. V Reporterjusmo že pisali, da je Romana Pajenk Bo-šku Šrotu v ta namen organizirala kredi-tno linijo in da je večino posojil v ta na-men odobrila Nova Ljubljanska banka,ki je v večinski državni lasti. Najprej sosredi februarja v imenu Infond Holdin-ga, Cestnega podjetja Maribor, Fidine inKota objavili prevzemno ponudbo za Pivovarno Laško, nato je v začetku marcav imenu razvpitega poštnega nabiralnikaKolonel sledila prevzemna ponudba zaodkup delnic Centra Naložb. Ob temnaj spomnimo, da je bila slamnata naj-bogatejša Slovenka Danrjela Rakovič, zakatero se je Šrot dve leti skrival v Kolone-lu, do nedavnega kot borzna posrednicazaposlena pri Romani Pajenk v Proban-ki. Zdaj pa Rakovičevo pogosto videvajov prostorih Infond Holdinga, ki spada vlastniško omrežje Pivovarne Laško.Zaradi aktivnosti urada za varstvokonkurence in napovedanih izpod• Glede na dejstvo, da s prijateljski-mi družbami (Medaljon, PerutninaPtuj, Avtotehna, Pivovarna Laško,Zlata Moneta II, Gorenje...) obvladu-jete vec kot 80 odstotkov Probanke,zakaj še niste dali javne ponudbe zaprevzem?Omenjene družbe so samostojni poslovni su-bjekti, razlicnih dejavnosti, ki samostojnoupravljajo svoje poslovne strategije pri izva-janju svojih dejavnosti. So dolgoletni poslovnipartnerji financne skupine Probanke in njenidelnicarji. Kot lastniki Probanke že vrsto letpodpirajo razvojno strategijo financne skupinein s svojo financno mocjo tudi krepijo kapitalskoustreznost banke.• Kakšen razplet pričakujete gledezapletov na zadnji skupščini?Skupščina je potekala skladno s predpisi in ob sodelovanju notarja. Prisotnih je bilo 93,13odstotka delnicarjev z glasovalnimi pravi-cami. Vecina tock dnevnega reda skupšcineje bila izglasovana z 98,6 odstotka prisotnihglasov.• Ali nameravate, tako kot pri zadnjidokapitalizaciji, tudi pri tej izključitiprednostno pravico obstoječih del-ničarjev in k dokapitalizaciji povabitivam prijateljskedružbe?Delničarji Probanke so upravi banke ponovnopodelili pooblastilo o vpoklicu odobrenega ka-pitala v višini 50 odstotkov osnovnega kapitala.Če bo uprava to možnost izkoristila, bo takrat na-tancneje definirala pogoje vpisa novih delnic. Zadejavnost bancništva je zelo pomembno, da imabanka stabilno lastniško strukturo, njeni lastnikipa dovolj ekonomske moci za krepitev kapitalskeustreznosti. ROMANA PAJENK, predsednica uprave Probanke»Banka mora imeti stabilno lastniško strukturo« Ob deseti obletnici Probanke leta 2001 je Milan Kucanspregovoril o nacionalnem interesu in s tem nakazalpotek zadnje faze tranzicije v slovenskem gospodarstvu- koncentracijo lastništva v rokah pešcice skrbnoizbranih in preverjenih direktorjev. Romana Pajenk ni pozabila nase, sajzadnja leta s pomocjo povezanih podjetij žepospešeno koncentrira lastništvo v Probanki,okoli katereje spletla pravo pajkovo mrežo. bojnih tožb Monere dokapitalizacijaProbanke še visi v zraku. Generalnidirektor Perutnine Ptuj in predse-dnik nadzornega sveta Probanke Ro-man Glaser nam ni želel razkriti, alibodo sodelovali pri dokapitalizaciji,če bo do nje sploh prišlo. »Ko bo za-deva aktualna, se bomo o njej odlono dostopnost do virov financiranja.Podobno skrivnostni in redkobese-dni so glede morebitnega sodelovanjapri dokapitalizacijo tudi v Avtotehni,ki jo nadzoruje prva štajerska ban-kirka Romana Pajenk. Prej omenje-ni pomočnik generalnega direktorjaAvtotehne Peter Štrbenk pravi, da sebodo o sodelovanju pri dokapitaliza-ciji Probanke odločali, če bodo in kobodo k njej povabljeni. Intbrmacije,da bodo v ta namen prodali zemlji-šče, veliko okrog 45.000 kvadratnihmetrov, pa Štrbenk zanika. • čali,« pravi. Na vprašanje, kako bodofinancirali morebitno dokapitali-zacijo - ali z lastnim denarjem ali znajetjem posojil, pa odgovarja, da sonjihove posamezne transakcije vsa-kokrat odvisne od likvidnostnih raz-mer in drugih finančnih relacij, pričemer vsakokrat upoštevajo optimal• Ali so vam prijateljske družbe, ki sosodelovale pri zadnji dokapitalizaciji,najele posojila pri Probanki?Probanka skladno s svojo prakso ne finandra na-kupalastnihdelnic.• V kakšni povezavi ste z RomanomGlaserjem iz Perutnine Ptuj ? On jetako predsednik NS Probanke kotpredsednik uprave Perutnine Ptuj, kije drugi največji lastnik Probanke, ta-koj za Medaljonom, ki ga obvladujetevi. Na skupščini vedno delujete uskla-jeno.Dr. Glaser opravlja svojo funkcijo predsednikanadzornega sveta skladno z veljavno zakono-dajo in predpisi, ki jih za banke še dodatnodefinira Banka Slovenije, tako kot jaz svojofunkcijo predsednice uprave Probanke že odleta1991. • Kako komentirate dejstvo, da Av-totehna prodaja zemljišče, da bi skupnino lahko sodelovala pri doka-pitalizaciji?Poslovnih odlodtev katerega koli od poslovnihsubjektov v državi, pa tudi širše, ne glede na to,all so naši delnicarji all ne, seveda ne morem ko-mentirati.• Ali drži, da ste pri Banki Sloveni-je že poizvedovali glede prevzemaProbanke, saj vemo, da potrebujetenjeno soglasje? Zanima me tudi, alibo prevzemna cena knjigovodskavrednost delnice, ki se giblje okoli 32evrov?Kot sem že omenila, se delnicarska strukturabank ne more oblikovati povsem prosto, saj po-samezni delnicar za pridobitev kvalificiranegadeleža potrebuje dovoljenje Banke Slovenije. • Alijevašnamenzdokapitalizaci-jo preseči prag 90 odstotkov in natoizpeljati iztisnitev preostalih delni-čarjev?0 takšnem konceptu nismo nikoli razmišljali,saj delujemo kot delnicarska družba, katererazred delnic že od leta 1990 kotira na Lju-bljanskiborzi.• Ali drži informacija, da ste v do-brih odnosih z Matejem Raščanom,ki je po svojem pooblaščencu nazadnji skupščini napovedal izpod-bojne tožbe, in da ste se za to do-govorili skupaj, kot slepilni mane-ver, da ne bi bilo glasovanje videtipreveč usklajeno?Gospoda Mteja Rašcana do nedavnega splohnisem poznala, tudi delnicar je zelo kratekcas. ({ Zaradi aktivnosti urada za varstvo konkurence innapovedanih izpodbojnih tožb dokapitalizacija _JProbanke še visi v zraku. ~M Varuh konkurenceJani Soršakježenapovedal,da bodo sprejeti sklepi zadnje skupšcineProbanke, ce bodo dokazali povezanostnaiveciih lastnikov, v skladu z zakonom nicni. Slamnata lastnica razvpitega Šrotovega 'poštnega nabiralnika Kolonel Danijela Rakovicje bila do nedavna kot borzna posrednicazaposlenavProbanki.Danesjovidevajovprostorih Infond Holdinga.

Medij: Reporter
Avtorji: Šurla Silvester
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna
Datum: 14. 07. 2008
Stran: 19