VANJATEKAVECVsobici gospodarskegaoddelka okrožnegasodišča v Ljubljani so siprejšnji teden nasproti sedlištirje odvetniki. Trije v imenumalih delničarjev zdaj ženekdanje delniške družbe, četrtiv imenu vplivnega slovenskegaveljaka, ki tako ali drugačeobvladuje gradnjo državnofinandrarnih avtocest.SCTjenasodiščuGovorimo o družbi SCT, ki jo jepred dvema letoma s peščicoposvečenih menedžerjevprevzel njen dolgoletni veljakIvan Zidar, prav menedžerskiodkup pa je

tudi jedro spora zmalimi delničarji. Nekdanjizaposleni SCT so namrečprepričani, da so ob iztisnitvi izpodjetja dobili le »mizerijo«,tisto, kar bi morali, pa so v žepepospravili vodilni menedžerjidružbe z Zidarjem na čelu. Inčeprav sodnega epiloganajverjetneje še nekaj časa ne bo,bi prav ta spor lahko postalpomemben mejnik v zgodovinislovenskega lastninjenja. Grenamreč za prvi primer, ko zdaj ženekdanji delničarji na sodiščuiščejo pravico in zahtevajo večjodenarno odpravnino v zamenoza umik iz delniške knjige. Tudidržavna Slovenskaodškodninska družba, ki se je izSCT umaknila že pred časom.Iztisnitev malih delničarjev jenavadno zadnja faza menedžerskih prevzemov, ki sov zadnjih letih močnozaznamovali t. i. potek slovenskeprivatizacije - svojevrstenparadoks je, da se pri malihdelničarjih ponavadi vse skupajtudi začne.Pivovarna Laško,Istrabenz in »nabiralniki«Če je menedžerski odkup SCTv teh dneh nekoliko v zatišju, staza to zagotovo poskrbela prvamoža Pivovame Laško inkoprskega Istrabenza Boško Šrotin Igor Bavčar. Oba sta pred kratkim namreč spektakulamorazkrila, da prek »poštnihnabiralnikov« obvladujetadmžbi, ki ju vodita. Boško Šrottako ni le predsednik upravepribližno 1,6 milijarde evrovvrednega holdinga iz Laškega,temveč ima v njej tudipomemben lastniški vpliv.Enako velja za Igorja Bavčarja, kiprekjavnosti neznanegapodjetja FB Investicije žeobvladuje 25 odstotkovenergetsko-nepremicninsko-tu-rističnega holdinga, ki ga vodi.Boško Šrot in Igor Bavčar statudi prva slovenska menedžerja,ki sta se tako velikega projektalotila sama. Kar pa ni ediniskupni imenovalec njunihprevzemnih zalogajev. Čepravoba tako ali drugače obvladujetadružbi, jima je skupno tudi to, dajim uradnega prevzema družbniti ni bilo treba izpeljati. Vprimeru Pivovame Laško so gafebruarja letos izpeljale štiri,Šrotu prijateljske družbe, ki zdaj obvladujejo že več kot polovicokapitala pivovame, Šrot z ženopa se lastniško utrjuje v družbahprevzemnicah.Če močno poenostavimo,lahko privatizacijo pivovameLaško razdelimo na več faz, pričemer je vzporedno z njo teklotudi oblikovanje holdinga, kizdaj pod svojim okriljem nezdružuje le slovenske industrijepijač, temveč tudi slovensldmedijski trg innajpomembi~jšega trgovca vdržavi - Mercator. Alinatančneje: v prvem koraku jeBoško Šrot iz nekdanjepivovame oblikoval kpncem, vkaterega je povezal medije,trgovino in slovensko industrijopijač. V dmgi fazi je pomembendel pivovame pristal priŠrotovih prijateljsluh podjetjih,ki so pozneje prevzelapivovamo, četrta faza pa je bilapred kratkim, ko je Šrot razkril,da obvladuje podjetje.Tudi Bavčar se je raje kot zauraden prevzem odločil, da boutrjeval lastništvo v družbah, kiobvladujejo Istrabenz. To mu je,kot kaže, uspelo tudi tako, da jeuradnim lastnikom Istrabenza posodil denar, potem pa terjatevspremenil v lastniški delež. Takoje postal glavni lastnik družbe, kiobvladuje skoraj četrtinokoprskega holdinga.Najprej Autocommerce,za njim drugiPrevzema Pivovame Laško inkoprskega Istrabenza še zdalečnista prva v državi, sta pa zagotovo najbolj razvpita inkritizirana. Uverturo v prvi večjimenedžerski prevzemni val bisicer lahko pripisalidolgoletnemu direktorjunekdanjega Autocommercea(danes ACH) HermanuRigelniku. Taje leta 2005 sskupino 27 vodilnih napovedalprevzem družbe in ga vrazmeroma kratkem času tudiizpeljal. Temu so sledili drugi. Čenekoliko poenostavimo, je bilmenedžerski prevzemdanašnjega ACH izveden v trehkorakih: po nekajletnemprilagajanju lastoiške strukture je bil MBO AUtocommerceaformaliziran s pomočjo novedružbe Protej, ki so jomenedžerji družbe ustanoviliposebej za to. Tega tudi nisoskrivali. Še prej so družbo Protejdokapitalizirali, nato pa je taodkupila nekatere lastniškedeleže ACH in objavilaprevzemno ponudbo, ki je bilatakrat močno pod pričakovanjimalih delničarjev.Podobno kot Rigelnik so svojapodjetja privatizirali prvi možIjubljanske Iskre Dušan Šešok,prvak Viator & Vektorja ZdenkoPavček, prvi mož Merkurja Bine Kordež, Primorjev DušanČemigoj, Alojz Burja z Lipa Bled,direktorjate Emone StojahHergouth in še bi lahkonaštevali. Vzorec je bil pri vsehbolj ali manj enak, pomembnovlogo pri prevzemih pa soodigrali tudi tako imenovanislamnati lastniki - menedžerji soprevzeme izvedli tako, da sovečji delniški paketi družbnajprej pristali pri menedžerjemtako imenovanim prijateljskihlastnikih, kar je prevzeme pocenilo. Nekateri so izkoristilitudi t. i. institut dokapitalizacije,ki je bil v zadnjih letih velikokrat izrabljen za utrj&vanje lastništvadmžb v rokah posvečenihdelničarjev. To je prevzeme tudipocenilo, saj so mali delničarjiostali brez vpliva na upravljanjedružb.Igra z družbopooblaščenkoPrecejšnjo vlogo primenedžerskih prevzemih soimele tudi družbe pooblaščenke.Če so bile te ustanovljene za to,da bi zaščitile zaposlene, so vpreteklosti velikokrat ponudilezatočišče t. i. direktorskimprevzemnikom, resda pa zadnjene velja za vse. Prek družbepooblaščenke so bili lani naprimer izpeljani prevzemiDomela, Kovinoplastike inImpola, če naštejemo lenekatere. Leto 2007 jezaznamoval tudi dobrih 500milijonov evrov vredenmenedžerski prevzem Merkurja.To je bil tudi zadnji večji primer,ko so menedžerji za pridobitev posojil zastavili delnice podjetja,ki so ga kupovali. Nekaterapodjetja so financirala prevzemtudi s prodajo dela premoženjaprevzemne tarče. To na primervelja za Iskro, ki je po prevzemuprodala eno svojih naložbdelnice Iskre Avtoelektrike innaslednje leto izplačala skorajtolikšne dividende, kot jeznašala vrednost prevzema.Zakonec-iztis malih delničarjevIskra je tudi ena od družb, ki ježe iztisnila male delničarie dmžbe in v kateri so se poprevzemu že močno spremenilarazmerja med nekdanjimmenedžerji družbeniki, in sicer vprid najožjega kroga vodilnih.Kot kaže, so imeli vodilnimenedžerji že ob prevzemusklenjene pogodbe, ki so jimpozneje zagotavljale odkupdeležev od družbenikov, kar jejavno že priznal prvi mozlskreDušan Šešok. Ta zdaj obvladujeskoraj 25 odstotkov nekdanjegasozda,čepravjepri menedzerskem odkupu preddvema letoma sodelovalo skoraj50 vodilnih menedžerjev. Iskraverjetno pri tem tudi ni edinadmžba, saj lahko spremembemed družbeniki vei~etnopričakujemo tudi v drugihdružbah, na primer v ACH,Viator & Vektorju itn.Na začetku smo že omenili, dase menedžerski odkupi končajoz iztisnitvijo malih delničarjev.Seznam podjetij, kjer so semenedžerji že odločili za takorak, je dolg, med dmgim so tostorUi lastniki časopisa Delo,Primorja Ajdovščina, SCT, LipaBled, Preventa Global itn. Dolgpa ni le seznam menedžerskihodkupov, ampak tudi družb, vkaterih odkupa še ni bilo, vendarbolj ali manj že veljajo zaobvladovane. Med te se denimouvrščajo dmžba Terme ČatežBojana Petana, kranjska SavaJaneza Bohoriča, ProbankaRomane Pajenk, Gorenjskabankaitd.



Medij: Delo - FT
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 02. 06. 2008
Stran: 4