vstopom v EU, sprejemomevra ter poenotenjem zakonodaje z ev-ropsko so se podjetnikom ponudile no-ve poslovne priložnosti, saj so nakupipodjetij v tujini zdaj preprostejši. Kljubvsemu pa to še vedno ni enostaven po-sel, zato se ga brez dobrih svetovalcevni pametno lotevati.Slovenec kupi! Diners Clubv ItalijiSpomladi je v medijih odmeval še en nakup slovenskega podjetnika. Edennajbogatejših Slovencev, Tomaž F.Lovše, direktor Diners Cluha Slovenija,je kupil italijanski Diners Club. Kot pra-vi, se je za nakup italijanskega podjetjaodločil zato, ker ta nakup omogoča na-daljnji razvoj slovenske franšize DinersCluba. »Za to poslovno priložnost smoizvedeli po naključju, ko so nas v eniizmed najvcčjih bančnih grupacij Citi-group, s katero sicer že zelo dolgo sode-lujemo, obvestili o njihovi spremembistrategije, ki vključuje tudi prodajo za-nje nebistvenih bančnih naložb. Po te-meljitem razmisleku in na podlagi skr-bnega pregleda smo ugotovili, da bi bi-la ta naložba za nas primema in zani-miva. Glede na dosedanje dosežke terpripravljenost celotne poslovodske eki-pe, da dejavnost razširimo tudi na sose-dnjo državo, se ni bilo težko odločiti terpristopiti k pogajanjem s prodajalcem,«je za Podjetnik povedal Tomaž F. Lovše. Pri izvcdbi nakupa so jim pomagaliitalijanski svetovalci iz revizijsko-sveto-valne hiše Deloitte & Touche ter pravnedružbe Chiomenti, ki v Italiji velja zanajbolj znano pravno hišo na področjubančništva ter prevzemov. Po Lovšeto-vih besedah je celoten projekt nakupa,ki je bil formalno opravljen sredi maja,trajal pa je približno pol leta, obsegalveč faz. »Najprej smo pripravili infor-macijski memorandum, indikativnoponudbo in sporazum o ekskluzivnosti.Sledila sta skrben pregled in oddaja za-vezujoče ponudbe. Tretja faza so hilapogajanja o kupoprodajni pogodbi, pri-prava pogodbe o tranziciji ter na koncuše predstavitev naše namere italijanskicentralni banki in zaključne operacije.«Kaj je bil najzahtevnejši del nakupa?»Pri celotnem projektu so bila vsekakornajzahtevnejša pogajanja z eno najvc-čjih svetovnih bank, ki ima na voljo naj-boljše pravne svetovalce in revizorje terizvrstno poslovodno ekipo. Za nasje bi-lo konkurenčno in kompetentno delo-vanje na mednarodnem parketu nekajpovsem novega in popolnoma druga-čnega od dogovarjanja doma,« praviLovše. Pri pogajanjih cena ni imela to-likšnega pomena kot to, da je vodstvoslovenskega Diners Cluba uspelo pre-pričati Citigroup, da je sposobno uspe-šno prestrukturirati in nadalje razvijatiitalijanski Diners Club. Po hotel v AvstrijoPodobno zgodbo kot Lovše imata znakupom podjetja v tujini zakonca Vi-dovič. »Za nakup hotela sva se odločilapovsem po naključju - v času dopusta vAvstriji sva namreč izvedcla, da Wallerin Ulla Trinkl prodajata svoj hotel, inker namaje tamkajšnje okolje zelo všeč,sva ocenila, da bi s tem hotelom lahkodejavnost najine turistične agencijerazširila tudi na sosednjo Avstrijo,« pra-vi Maja Vidovič. Hotel za začetek obraZakonca Maja in Željko Vidovic podjetnikom, ki razmišljajo o nakupu podjetij vEU, suetiijeta, naj se v tujini lotevajo leposlov, kijih obvladajo, alipoišcejo pomočstrokovnjakov iz domacega okolja. »Za preverjanje, ali se bo dolocen posei prijelali ne,je domači trg vsekakor primernejši kot tvji,« pravi Maja Vidovič. tovanja ni polreboval praktično nobc-ne investicijc, imel pa je tudi veljavnouporabno dovoljenje.Po njenih besedah so se priprave nanakup s prvimi pogovori začele lani av-gusta. »Projckt bi bil sicer lahko zaklju-čen tudi hitrcje, vendar nama je velikočasa vzelo urejanje posojila pri banki.Za najnstreznejšo se je izkazala iNLB, kipa s tinanciranjem takšnih projektov vlujini (družba je namreč registrirana vAvstriji) še niina veliko izkušenj, zato sijf %a oceno in izvedbo tega projcktavzela nekaj vcč časa,« pojasnjuje Vido-vičeva. Podjetnica ugotavlja, da nakupipodjetij v drugih članicah HU kljubcnotnemu trgu in skupni valuti še nisotako enostavni, če jih kreditirajo slo-venske hanke. Pravzaprav so celo zah-tevnejši od investicij v balkanskih drža-vah, čeprav je tam pravna varnost tovr-stnih poslov bistveno manjša.Pri pregledu poslovne dokumentad-je hotela je zakoncema Vidovic poma-galo avstrijsko davčno svetovalno in ra-čunovodsko podjelje Hermanna Klo-karja, v katerem govorijo tudi slovenTomaž F. Lovše slovenske podjetnikespodbuja, naj svojo energijo namestov odkupovanje domačih podjetij prekraznih »parkirišč«, iztiskanja malihdelničarjev in podohmh manevroL'raje usmerijo v odločno širitev vtujino. sko. »S tem podjetjem sva sc lahko vslovenskem jeziku natančno pogovori-la o vseh posebnostih avstrijske davcnein računovodske zakonodaje. Brez nji-hove pomoči bi sc za ta posel veliko te-žje odločila ali pa sc sploh ne bi,« pri-znava naša sogovornica in dodaja, darealizacija posla niti enkrat samkrat nibila ogrožena zaradi kaksnega zapleta.Ko je bilo postorjeno vse potrcbno, jedavčni inšpektor sprcmcmbo lastništvaobjekta opravil v nekaj trenutkih.Pogovori so se začeli pri ceniKer se Željko Vidovič ukvarja z inže-niringom in /na oceniti realno vrednostobjektov, so se njuni pogovori z lastni-kom hotela začeli pri najpomembnej-šem podatku, to je pri ceni objckta. »Kuspešni realizaciji posla je veliko pris-peval, tudi VValter Trinkl, ki naju je ko-rektno čakal, da sva uredila vse potre-bno na banki, čeprav je medcem dobiltudi nekaj drugih ponudb,« priznavaVidovičeva. Po njenih besedah sta bilaves čas, ko sta urejala vse potrebno, sstrani avstrijskih oblasti deležna zelo korektnega odnosa. Zakonca Vidovicimata namreč že nckaj izkušenj tudi znakupom nepremičnin na Hrvaškem,kjer pa urejenost države po njunih bc-sedah še ni takšna, da bi privabljala tu-je inveslilorjc. »V novem okolju smo bi-li sprva velika atrakcija, zdaj pa smotam žc precej prepoznavni in sploh ni-mamo slabih izkušenj.«Na vprašanje, v katero smer se bo ra-zvijala ponudba njunega hotela, pa od-govarja, da je turizem ob Klopinjskemjezeru zaenkrat še izrazito sezonskegaznačajamjeomejenlenapoletnosezo-no. "Obstoječo turistično ponudbo je-zera, ki se poleti segreje tudi do 28 sto-pin]', m okolicc, kjer so igrišče za golt terizjemne možnosti za ribolov in kolesar-jenje, homo najprej dopolnili s savna-mi. Nedvomno pa je velik potencial teturistične destinacije ludi izjemna mi-kroklima, saj v okolici jezera zelo redkosneži. To bi morda lahko izkoristili zato, da bi športnim klubom ponudilimožnost zimskih priprav,« razmišljaMajaVidovič. • Ko kupujete podjetjev tujini Sveluje strokovnjak za vodenje in tinanciranje podjelijIgor Kadunc:1. Ste prepričani, da je bolje podjetje kupiti kot zače-ti s samostojnim podjetjeni? Nakup podjelja v tujini jelahko odličcn začetek internacionalizacije poslovanja.Vendar je vprašanjc, koliko za uspešno podjetjc v tujiniplačamo. Če je res dobro, /-akaj ga potem prodajajo? /a-kaj ne zberejo raje dodatncga kapitala, ki ga za res dobrapodjetja nikoli ne manjka? Ga prodajajo zaradi lega, kerboste plačali zclo veliko premijo? Če gre za podjetje, skaterim ste že zdaj uspešno poslovali in ga dobro pozna-te, predvsem vodilne Ijudi. potcm je tak korak smiseln.Siccr pa razmislite, ali ne bi raje »kupili« Ijudi, ki vam bo-do razvili posel, brez večjih tveganj ...2. Tudi če podjetje že poznate, opravite skrben pregled. Svetujem vam, daga opravi revizijska družba, ki deluje v obeh državah. Večino dela naj opravi lo-kalna družba, svetovalec iz Slovenije pa naj bo vaš partner pri pogovorih. Lah-ko vam bo »prevedel« ugotovitve lokalnega podjetja, opozoril na problemati-čne ugotovitve ... Res je, da tu stane, a vložili boste verjetno veliko denarja.3. Pri prevzemu potrebujete nasvete in dokumente odvetnikov. Ne gledena to, da so odvetniki »tuji«, morajo postati vaši parlnerji. Pri izbiri bodite pre-vidni. Nivsevlepi pisarniin ugodnih foteljih, kajti to soplačalivašipredhodni-ki, ki so bili ali pa niso bili zadovoljni. Skoraj vvseh državah se že najdejo Slo-venci, ki so prehodili naporno pot spoznavanja tujih trgov. Poizkusite prekznancev ali ustanov (diplomatskih, GZS, Japti ...) navezati stike in poiskati na-svct. Če in-iale opravka s avstrijskim ali italijanskim podjetjem, se splača najetikakšnega zamejskega Slovenca, odvetnika. Tako boste privarčevali precej de-narja za prevajanjc ali pa vsaj ne boste izgubljali časa z razumevanjem pravni-ških formulacij v tujih jezikih.

Medij: Podjetnik
Avtorji: Jereb Zoran
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Izkušnje
Datum: 08. 07. 2008
Stran: 42