Igra upravljanja postavlja vedno nove zahteve po preglednosti in ji grozi, da bo postala preveč regulirana, medtem ko bo praksa zaostajala za predpisi. Vemo pa, da noben predpis ne bo nadomestil neodvisnosti kot stanja duha, osebne odgovornosti in etične drže posameznih akterjev v njej. Konec leta nas čakajo mnoge inventure, tako osebne kot poslovne. Meni so zaupali nadzorniško, čeprav menim, da nisem pravi naslov. 0 tem, kakšna je kakovost nadzora naših gospodarskih družb, naj sodijo lastniki kapitala, (ne)kakovost nadzora pa navsezadnje lahko ocenijo tudi uprave, ki so del trikotnika korporadjskega upravljanja.
Lahko pa vam ponudim svojo refleksijo, kaj seje v zadnjih nekaj letih pri nadzornih svetih spremenilo ali kaj se pač ni. Predvsem se je s konsolidacijo lastništva zgodil premik moči z uprav, ki so bile najmočnejši akter v tem trikotniku na začetku privatizacije, na (večje in večinske) lastnike in tako posredno na nadzorne svete. S tem seje prava igra med prindpalom in agentom lahko začela tudi pri nas. Ta igra uprav-Ijanja pa postavlja vedno nove zahteve po preglednosti inji grozi, da bo postala preveč regulirana, medtem ko bo praksa zaostajala za predpisi. Hkrati pa vemo, da noben predpis in nobeno razkritje ne bo nadomestilo neodvisnosti kot stanja duha, osebne odgovornosti in etične drže posameznih akterjevvnjej. Nipasezgodilpremikvkakovostisestavenadzornih svetov. V tej sestavi praviloma ni predstavnikov malih delničarjev, saj delničarske demokracije še ne poznamo. Neodvisnostje še vedno težava, a se o njej vsaj pogovarjamo. Večina vprašanj, kijih vzadnjem času dobim prek elektronske svetovalnice, pa se nanaša na nasprotja interesov članov nadzornih svetov; torej o tem že razmišljamo. Pri kandidatih, ki jih izbere kapital, prevladuje kriterij zaposlenosti ali povezanosti z družbo, kije pomemben ali večji delničar, in v primeru državnega lastništva kriterij politične pripadnosti ali zaposlenosti v pristojnem ministrstvu ali kateri drugi z državo povezani instituciji. V sestavi nimamovečineneodvisnihnadzornikov, karje z upoštevanjem dejstva, da tretjina nadzornega sveta, ki so predstavniki zaposlenih, velja za odvisne, v praksi tudi zelo težko doseči. Samoocenjevanje sestave, dela in učinkovitosti nadzornih svetov pa je za zdaj še nekakšna znanstvena fantastika. Pri delu v nadzornih svetih je še vedno prevelik poudarek na »ex-post« in premajhen na »ex-ante« nadzoru. Opaziti je povečano ozaveščenost nadzornih svetov glede nagrajevanja uprav, vendar je povezanost s poslovnimi rezultati družbe in nagrajevanjem uprav še vedno premajhna. V zadnjih dveh letih smo bili priča mnogirn zamenjavam uprav, zato so v ospredju naše pozornosti pristali razlogi za odpoklic, zneski odpravnin in uveljav-Ijanje konkurenčnih klavzul. Zelo malo družb ima oblikovane komisije nadzornega sveta. Kljub zelo pestri praksi delovanja nadzornih svetov pa je sodna praksa še vedno nezadostna oziroma ne deluje v smeri discipliniranja nadzornikov. Spremembe v formalnih okvirih so nastale z uvedbo enotirnega sistema upravljanja, ko so se članom nadzornih svetov pridružili še neizvršni člani upravnih odborov, mandat se je povečal na največ šest let, omejitev števila članov pa seje zmanjšala s pet na tri. Njihova plačila vsaj vjavnih delniških družbah več niso ali od zadnje skupščine daljeveč ne bodo sestavljena pretežno iz udeležbe pri dobičku, ampak so to postala od rezultatov poslovanja neodvisna plačila za opravljanje funkcije. Preglednost njihovega nagrajevanja paje postala standard. Davčni vidik ostaja tudi z novo davčno zakonodajo zanje nespremenjen, kljub nelogičnosti tega, da so vsi stroški plačil nadzornemu svetu za družbo le 50-odstotno davčno priznani, stroški skupščine in prejemkov uprave kot preostalih organov uprav-Ijanja pa v celoti. Strokovno nesprejemljivoje, da se zavarovanje odgovornosti članov nadzornih svetov (in uprav) šteje za boniteto, čeprav gre za zavarovanje, ki ščiti interes družbe. Tako zavarovanja odgovornosti v Sloveniji skoraj ni, čeprav naj bi bil njegov cilj spodbujanje članov nadzornih svetov in uprav za prevzemanjetveganja, karjetemelj podjetništva in v razvitem svetu pogoj za prevzem funkcije. No, vsaj nekaj seje spremenilo, izobraževanje članov nadzornih svetovje postalo družbeno sprejemljivo in k temu je pripomogla prav naša vlada, sajje svoje nadzornike letos poslala na obvezno izobraževanje. Morda nas naslednje leto čaka novo presenečenje in se bo zgodil obljubljeni umik države iz gospodarstva, kar bo vsekakor dodobra očistilo naše nadzorne svete. Veliko uspeha pri vaših inventurah vam želim!
Medij: Manager
Avtorji: Prijović Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Kolumna
Datum: 07. 12. 2006
Stran: 9
