Petra Sovdat in Matej Tomažin Ziga Debeljak na čelu Mercatorja še zdaleč ne zgolj uresničuje želja svojih lastnikov. »Cisti« skupino in pogleduje na Hrvaško. Uradnoje funkcijo prevzel na rojstni dan svojega predhodnika Zorana Jankoviča "l.januarja letos. V najboljšega soseda seje vrnil po letu in pol ukvarjanja z Gorenjevimi financami. Mlademu in nadobudnemu računalničarju in embeajevcu, pomočniku prve Mercatorjeve finančnice Jadranke Dakič, je v Gorenje, vsaj tako seje hvalil, pomasal prav Jankovič, JE MARIONETA? MENDA NE.
Nazaj v Mercator sta ga potesnila prvi pivovar Boško Šrot in njegov svetovalec Robert Šega, ki od lani vodi Mercatorjev nadzorni svet. Ob prihodu na funkcijo je večina menila, da bo le marioneta v rokah največjih lastnikov; mednje sodi še Igor Bavčar iz Istrabenza. Čeprav v javnosti deluje tako, je v resnici menda nekoiko drugače in ima veliko bolj proste roke, Naši viri pravijo, da tudi zato, ker sije izboril dobro pogodbo, ki mu omogoča gladek odhod, če se ne bi strinjal z lastniki, Tako kot Kryžanowski tudi Debeljak ni ime veliko vpliva na izbor ožjih sodelavcev. Ena 1. Ali gre tudi pri nakupu srbskega trgovca M-Rodič pričakovati tolikšne računovodske popravke kot pri Eri (prek 5 milijard tolarjev)? Vključitev družbe M-Rodič v Skupino Mercator bo obračunana v skladu z MSRP* *, prav tako kakorje bila tudi vključitev Erinih družb in nepremičnin v lanskem letu. Vrednost in pogoji nakupa večinskega lastniškega deleža družbe M-Rodič ustrezajo pošteni vrednosti, zaradi česar slabitve in odpisi ne bodo potrebni. To potrjuje tudi mnenje neodvisnega finančnega svetovalca, ki je bilo objavljeno ob sklenitvi pogodbe. 2. Verjamete, da bo dobiček skupine presegel 15 milijard tolarjev že prihodnje leto? Načrt Skupine Mercator za leto 2007 bo nadzorni svet obravnaval na svoji decembrski seji. Do takrat o pričakovanem dobičku in ostalih poslovnih načrtih, ki predstavljajo cenovno občutljive informacije, ne moremo govoriti. Če poskušam odgovoriti vokviru možnih razkritij, pa takole: vobdobju prvih devetih mesecev 2006 je Skupina Mercator čisti dobiček glede na enako obdobje leta 2005 povečala za okoli 20 odstotkov, za celo leto 2006 pa načrtuje za 6,1 milijarde tolarjev čistega poslovnega izida. Če bi glede na ta izhodišča kdorkoli od Mercatorjevcev obljubljal, da bi se čisti dobiček zgolj v enem oziroma dveh letih lahko več kot pddvojil, bi mu dejal, da je lepo sanjati, da pa človek mora biti realen. Če pa bi takšne izjave dajal kdorkoli izven Mercatorja, pa bi ga žal verjetno morali označiti za nepdučenega sanjača. 3. Zakaj boste delali razliko med malimi in velikimi delničarji pri razkrivanju pravnega mnenja o ugotovitvah posebne revizije poslovanja Mercatorja v zadnjih petih letih? Malim delničarjem ste ga napovedali pokazati šele na skupščini, medtem ko bodo imeli veliki delničarji prek svojih predstavnikov, ki sedijo v nadzornem svetu Mercatorja, dostop do tega mnenja že veliko prej. Nobenih razlik ne delamo med malimi in velikimi delničarji, njihove pravice jasno opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) in v Mercatorju jih v celoti spoštujemo. Sklep o pdsebni reviziji je sprejela skupščina delničarjev, uprava in nadzorni svet sta ga dolžna izvesti, d izsledkih obvestiti vse delničarje ter točko uvrstiti tudi na nasledod njegovih prednosti pa je bila, da je vse poznal že prej. Ker je dober taktik, ve, kaj in kdaj lahko pričakuje od koga. Je odličen finančnik. Pri novinarjih se prijazno omejuje na vnaprej dogovorjene intervjuje in sporočila za Javnost. Besedi, ki Ju večkrat ponavlja, sta korektnost in enakomernost. Z njegovim predhodnikom ga ni moč primerjati - delujeta popolnoma drugače. Medtem koje bil Jankovič bolj »ljudski« človek,je Debeljak bolj tehničen. Je pa nasledil tudi Jankovičeve funkcije zunaj Mercatorja, denimo prvi stolček rokometne zveze, čeprav o igri nima pojma. A tega ne skriva. ZDRUŽITEV S SRBI, ČIŠČENJE IN POGLED NA HRVAŠKO Čeprav združitev Mercatorja z drugo največjo srbsko trgovsko verigo M-Rodič ni bila njegova ideja, temveč Šrotova in Bavčarjeva, jo je večinoma izpeljal sam. Do konca mandata želi utrditi družbo kot prvega trgovca v regiji. Njegov naslednji metje Hrvaška. Da bi v združitev prepričal astnika največjega trgovca Konzum Ivico Todoriča, je najbrž znanstvena fantastika. Zato bodo v poštev prej prišle nekoliko manjše družbe Anteja Vlahoviča Getro in Plodine. Povezave se napovedujejo že za prihodnje leto. Medtem bo moral Debeljak še precej očistiti skupino - seznam družb za prodajo, tiste, ki se ne ukvarjajo z osnovno dejavnostjo, izdeluje že od prihoda. Prodaja je v prvih devetih mesecih (351,3 milijarde tolarjev) rasla hitreje, kot je dolgoletno povprečje. »Zasluga« gre predvsem velenjskemu trgovcu Eri (pod strehojoje spravil že prejšnji prvi mož Zoran Jankovič), sicer bi bila rast prodaje nižja od dolgoletnega povprečja, 9-odstotna. V prihodnje bo rast prodaje še vecja, saj se pričakuje vpliv vključitve srbskega trgovca M-Rodič; sprva za okoli 55 milijard tolarjev (prihodnje leto naj bi imel M-Rodič za okoli 72 milijard tolarjev prometa, kar pomeni, da bo zaradi 76-odstotnega deleža Mercator v knjigah vključil 55 milijard tolarjev prometa), nato pa še dvakrat po okoli 9 milijard tolarjev (ob prevzemu 12 odstotkov leta 2008 in 2009). Tako utegne prodaja Skupine Mercator kmalu preseči 600 milijard tolarjev. DOBIČEK OSLABILA ERA Dobiček Mercatorja je bil v zadnjem letu pod močnim vplivom računovodskih bslabitev Ere; znašalje 5,1 milijardetolarjev. Že lani seje na ta račun znižal za 4,1 milijarde tolarjev zaradi oslabitve dobrega imenaterosnovnihsredstevteršeza 1,2 milijardetolarjev zaradi slabega poslovanja hrvaških družb. V prvih devetih mesecih je bilo dodatnih oslabitev Erinih osnovnih sredstev še za neto 1,5 milijarde tolarjev, kar pomeni, da lahko prihodnje leto, ko teh oslabitev ne bo več (razen morda v primeru M-Rodič), pričakujemo bistveno povečanje čistega dobička. NA RAST DELNICE BO TREBA ŠE POČAKATI Delnica Mercatorjaje po državnem izstopu postala pasivna. Letos spomladi, ko so se pojavili tuji prevzemni apetiti, je tečaj za kratek čas sicer skočil v območje 45.000 tolarjev, a se nato hitro vrnil pod 40.000 tolarjev. Po nekaj mesecih seje zanimanje okrepilo. Vrednost delnice se zopet giblje okoli 45,000 tolarjev (10, novembra letosje znašal 44.676 tolarjev), kjer se bo tečaj verjetno dodobra usidral, preden bo nadaljeval pot navzgor. S prevzemi do hitre rasti KRATKA ANALIZA POSLOVANJA njo sejo skupščine delničarjev. S tem bo naša zakonita obveza do delničarjev v celoti izpolnjena. Vsi ostali postopki sodijo med redne poslovne aktivnosti družbe, o katerih družba javnosti ni dolžna poročati, poleg tega to tudi ni smiselno. Pripominjam pa tudi, da so v skladu zzakoni člani nadzornega sveta samostojne fizične osebe, ki nimajo neposredne povezave s posameznimi lastniki, temveč enakovredno zastopajo interese vseh lastnikov. Enakovredna obravnava vseh delničarjev je eno temeljnih načel gospodarskih družb, ki ga dosledno spoštujemo. Čeprav razumem, da določeni mediji potrebujejo dodatnezgodbe, je treba poudariti, da v vprašanju bmenjena tema nima ničesar skupnega z zaščito pravic malih delničarjev, 4. Zakaj uprava nl kupila nobene delnice podjetja? Člani uprave Mercatorja imamo delnice našega podjetja (vsi skupaj 2.190, Mateja Jesenek 1.000, Peter Zavrl 60, Vera Aljančič-Falež 30 in jaz 1.100 delnic). Od nastopa mandata pa do zaključka strateške povezave z družbo M-Rodič pa delnic nismo dokupovali, ker smo razpolagali z nbtranjimi informacijami glede tega projekta. 5. Kako vidite prihodnost Mercatorja - kot samostojno družbo ali del kake tuje trgovske verige? Mercator bo samostojna gospodarska skupina, in sicer vodilni trgovec z živili in podobnim blagom vJVEvropi. 6.KakosepočutitevčevljihZoranaJankoviča - so vam preveliki, pretesni ali ravno prav? Ker me to vprašanje zabava že od vsega začetka, je tak tudi odgovor: "Tujih čevljev si ne sposojam, v svojih se počutim dobro!". Malo bolj resen odgovor pa je: z Mercatorjevo celotnoekipokrasnosodelujemo,nadelovnem mestu se odlično počutim, izzivi vodenja najvecjeslovenskegospodarskeskupinepaso sicer videti veliki, a niso prav nič drugačni od izzivov vodenja drugih podjetij: trebajejasno začrtati pot, oblikovati dobro ekipo, motivirati sodelavce, nato pa zadeve tudi izvesti. 7. Katerim vašim lastnostim pripisujete tako hiter vzpon v karieri? 0 tem nisem nikoli podrobneje razmišljal; vedno se stopdstotno posvetim tistemu, kar delam, delo opravljam s pozitivno energijo. To se mi je do sedaj vedno obrestovalo,
Medij: Manager
Avtorji: Tomažin Matej,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 11. 12. 2006
Stran: 31
