Tako kot lani, strokovni sodelavci VZMD tudi letos, kot pozitiven zgled z veseljem izpostavijo družbo KRKA, ki ponovno predlaga rekordno dividendo v višini 5,00 € bruto na delnico, kar je 17,6 % več od lanske, in kar 100 % več od dividende, izplačane leta 2015. Žal pa se zglednih dobrih praks ne poslužujejo v številnih drugih družbah, zato so v VZMD že pričeli s pripravami skupščinskih nasprotnih predlogov za delitev dobička oz. (višjih) dividend, ki jih bodo vlagali neposredno po sklicih skupščin. Medtem ko so na izjemno nizek predlog višine dividend ZAVAROVALNICE TRIGLAV iz VZMD že opozorili, je v tem tednu svoj predlog objavila še družba SAVA RE. Predlog Uprave in Nadzornega sveta sicer ni tako radikalno nizek, kot v primeru Zavarovalnice Triglav, kljub temu pa družba - po letu 2020, ko ni izplačala (obljubljenih) dividend - predlaga za dobro desetino nižje dividende (0,85 €), kot jih je delila v letu 2019 (0,95 €).

Podobna zgodba velja tudi v primeru NLB, kjer poslovodstvo - ob kar 342 mio € bilančnega dobička - predlaga delitev pičlih 24,8 mio € (1,24 € na delnico) v obliki dveh dividend v juniju in septembru, v kolikor to ne bo v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Spomnimo, leta 2019 je NLB - ob 194,5 mio € bilančnega dobička, delničarjem sicer izplačala dividendo v višini 7,13 € na delnico oz. skupno 142,6 mio €. Letošnji predlog dividend naj bi sicer predstavljal največji znesek, ki ga trenutno dovoljuje ECB, medtem ko naj bi si vodstvo banke še zmeraj želelo razdeliti 92,2 mio € (4,61 € na delnico) dobička Skupine za leto 2020.

Navedenim predlogom tako tudi letos botrujejo priročna, a škodljiva »priporočila« Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Banke Slovenije (BS), ki kljub večkratnim javnim pozivom VZMD, do danes še niso predložile konkretnih analiz, ki bi izkazale upravičenost takšnih ukrepov. Prav nasprotno, v medijih lahko delničarji prebirajo različne zapise, kako delniške družbe poslujejo uspešno, v številnih primerih pa so malenkostni upadi rezultatov običajno posledica dodatnih rezervacij zaradi »korona razmer« in nižjih prihodkov iz naslova ne-prejetih dividend. V VZMD zato ponovno izražajo upanje, da zadržani (v številnih primerih rekordni) dobički iz obdobja 2019-2021 na koncu ne bodo poniknili v različne nagrade, pač pa bodo izplačani lastnikom, med katerimi je posredno ali neposredno pogosto največji prav Republika Slovenija, ki ji gotovo prav pride vsakršni evro priliva v poračun. To so sporočili iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD).