Glede na dejstvo, da lansko leto - kljub uspešnemu poslovanju v letu 2019, delničarji niso bili deležni dividend - v letu 2020 pa naj bi skupini uspelo pobrati celo več premij kot pred »korona krizo«, so strokovni sodelavci VZMD pričakovali, da se bo družba delničarjem letos oddolžila in oblikovala predlog v smeri dvojne (ne pa zmanjšane) dividende. V VZMD tako že napovedujejo, da bodo neposredno po sklicu skupščine pripravili Nasprotni predlog za višje dividende (VIDEO z lanskoletne skupščine). V Združenju se sprašujejo, ali se morda nekateri trudijo Zavarovalnico Triglav namerno napraviti nezanimivo za vlagatelje, ob siceršnjem kroničnem rušenju zaupanja v slovenski kapitalski trg. Ob tem v VZMD izpostavljajo številne evropske zavarovalnice (npr. Allianz), ki za razliko od slovenskih zavarovalnic, zaradi »korona krize« delničarjem niso odrekle udeležbe pri dobičkih.  

V VZMD opozarjajo še na makroekonomske učinke zniževanja dividend in na dejstvo da bo s tem donosnost delnice, glede na tržno vrednost bistveno upadla, kar je pomemben kazalec za številne domače predvsem pa tuje vlagatelje. Ob tem v VZMD opozarjajo na sprenevedanje, da naj bi bil predlog višine dividende skladen z dividendno politiko. Predlagana dividenda sicer res za las (s 53 %) zadosti minimalnemu pogoju »najmanj 50 % konsolidiranega čistega dobička preteklega leta«, druga zaveza v dividendni politiki - da si »zavarovalnica prizadeva izplačati delničarjem dividendo, ki ni nižja od dividende preteklega leta« - pa je dosežena le zato, ker dividende lani ni bilo. O izpolnjeni zavezi »izplačevanja privlačne dividende delničarjem« tako žal le stežka govorimo.

Navedenim predlogom in ravnanjem bodo - kot vse kaže - tudi letos botrovala priročna, a škodljiva »priporočila« Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Banke Slovenije (BS), ki kljub večkratnim javnim pozivom VZMD, do danes še niso predložile konkretnih analiz, ki bi kazale upravičenost takšnih ukrepov. Prav nasprotno, v medijih lahko delničarji prebirajo različne zapise, kako delniške družbe poslujejo uspešno, v številnih primerih pa so malenkostni upadi rezultatov običajno posledica dodatnih rezervacij zaradi »korona razmer« in nižjih prihodkov iz naslova ne-prejetih dividend. V VZMD zato upajo, da zadržani (v številnih primerih rekordni) dobički iz obdobja 2019-2021 na koncu ne bodo poniknili v različne nagrade, pač pa bodo izplačani lastnikom, med katerimi je posredno ali neposredno pogosto največji prav Republika Slovenija.  (konec)