spolitičnim prizvokom. Danesso razmere podobne, škandalise vrstijo in vedno bol]'določajo izbiro novih predvolil-nih tem. Začenja pa se boj zapravo interpretacijo inpolitično porazdelitevodgovornosti. Prevzem družbe Laško inmenedžerska zgodba BoškaŠrota je očitno postalaparadigmatična političnazgodba. Na njej naj bi se lomilakopja o vlogi in pomenutajkunstva, politične usmerje-nosti starih m novih poslov-nih elit, predvsem pa gledeželene oblike kapitalizma.Namera vodilne strankevladne koalicije je jasna.Sporni menedžerski prevzemivečjih slovenskih podjetij, kise dogajajo v zadnjih petihletih, morajo dobiti sistemskekoremne v zadnjih desetihletih, poganjati jih morajomenedžerji levosredinskepolitične usmeritve, nastali paso zaradi nedejavnostiinstitucionalnih regulatorjev,ki so jih nastavili v prejšnjihvladah. Sedanja vlada je rečipodedovala in šele njenaaktivnost v zadnjem letu jeomogočila razkritje ozadij in začenja se pravični boj zaozdravitev slovenske družbe.Skratka, dobilibomo, kar siželimo. Pred nami bo prikazpostsocialistične levičarskeGolgote, sedanje pravičnokrižanje grešnikov in želenopolitično vstajenje sedanjesredice sedanje političnekoalicije. Težave so seveda drugod.Pričnimo s tajkuni in pustimoob strani dejstvo, da etimološ-ki izvor besede in poslovnazgodovina kapitalizmarazumeta tajkune v pozitiv-nem smislu, kot nosilcerazvoja, pomembne filantrope,poslovne Ijudi, ki so zavezanipolitiki predvsem iz razvojne-ga vidika. V tranziciji sotajkuni postali sinonim zaposlovno oligarhijo, ki jepridobila bogastvo s pomočjopolitičnih povezav in našeizkušnje z njimi vse boljspominjajo na Putinovo Rusijo.Tam so namreč politikitajkune najprej ustvarili,potem pa stigmatizirali, ko sospoznali, da lahko ogrozijonjihovo politično moč. Zato jenastala delitev na prave inneprave tajkune. Prvi sopolitiki všečni m nisoproblematični, drugi postane-jo osrednji sovražniki. In parlamentama razprava se boukvarjala s sovražnimitajkuni.S sedanjim sovražnimtajkunskim jedrom ima vladnakoalicija težave. Najprej nitiŠrot niti Bavčar ne pripadatakrogu starih menedžerskihelit, ki naj bi poosebljalKučanov krog in Janševoparanojo z njim. Poleg tega sobili današnji tajkuni vladni inJanševi zavezniki v poslovniaferi Mercator in Delo.Sovražni tajkuni so torej tisti,ki so sovražniki predsednikavlade m so nevarnost zadržavo zaradi tega, ker se JanezJanša očitno vidi v vlogistarega Ludvika XIV. innjegove predstave "država, tosem jaz". Težava s prevzemnimizgodbami slovenskega menedž-menta je na nesrečo sedanjekoalicije dosegla vrh podsedanjo vlado. Gre za okolipetdeset slovenskih podjetij,nekaj več kot dva ducataodmevnejših menedžerskihodkupov in podoben modelskipristop, ki se je zlasti razširilvletu 2006. Razlogi so trije. Prev-zemne strategije vodilnihmenedžerjev so preprostodozorele, delno jih je pospešilasamoobrambna strategijaposlovnih elit pred lomaste-njem sedanje politike,predvsem pa jih je vleklapozitivna izkušnja dosedanjeprerazdelitve bogastva. Želeliso posebno menedžerskonagrado, izkoristiti tranzicij-sko priložnost. To so legitimnepredstave svobodnegapodjetništva. Naloga države paje, da postavi meje, ki sopravno in družbeno sprejemlji-ve. Imela je možnost spre-memb zakonov m predpisov,lahko bi bila prevetrilaregulativne mehanizme,politično zaščitila javni interesmalih delničarjev in drugihdeležnikov. Toda ničesar nistorila. Nekaj zaradi notoričnenesposobnosti, največ pazaradi interesov, ko jepodpirala svoje poslovne elitena račun drugih. Prevzemni menedžerskimodel je že nekaj let podoben.Meje sprejemljivosti zadevajonajprej prijateljsko mreženjelastnikov, nekakšnih parkirišč,od koder se najprej zaščitijoupravljavski interesi vodilnihmenedžerjev, kasneje pa se zmehanizmi finančnihvzvodov začenja procespremoženjske koncentracijemenedžerske lastnine. Vsedanjih razpravah staupravljavski m premoženjskidelež menedžerskih odkupovpogosto povsem pomešana.Kaj ]'e pri tem sporno?Menedžerska lastnina (MBO) in finančni vzvodi z zastavitvi-jo vrednostnih papirjev (LBO)načeloma niso problematični,prav tako ne bi smelo biti nič DR. BOGOMIR KOVAČEKONOMIST narobe z domačim lastništ-vom ali pa z bogatenjemmenedžerjev. Vse to jelegitimno in legalno v tržnemsistemu. Težave nastopijo, če tiprocesi temeljijo na oškodova-nju drugih, na nespoštovanjuzakonov in kršenju moralnihnorm korporativnega sveta.Nobeno kosilo ni zastonj. Čeželimo tržno družbo inkapitalizem, moramo sprejetitudi kapitaliste. Podjetniškasvoboda se tu pogosto križa ssocialno pravičnostjo. Biznis jeizpolnil zgodovinsko tranzicij-sko nalogo in omogočil razvojslovenske države. Prav takomoramo vedeti, da podjetniš-ka učinkovitost m poslovnatveganja vedno počivajo nauspešnih menedžerjih. Torej jenjihova nagrada iz tega vidikaupravičena. Toda na drugistrani stojijo menedžerji prednoviminalogami, da delujejone zgolj za svojc interese,temveč tudi družbenoodgovorno, do zaposlenih,drugih delničarjev, kupcev,lokalne skupncsti... Če tegamenedžerji ne razumejo inkršijo pravila, morajo bitikaznovani. Biznis preprosto prevzemamoralno odgovornost dodrugih in prav zato je edinaprava alternativa razvojpartnerskega iii ne delniškegaali menedžerskega kapitaliz-ma. Prvi pogoj za partnerskikapitalizem pa je medsebojnozaupanje, socialni kapital jecemcnt tržne družbe. Vrstasedanjih zapletov pa se zgostipav na tej točki preloma. Čeželimo imeti partnerskikapitalizem, potrebujemoodgovorna podjetja inmoralne menedžerje. Podobnovelja za vlado in politične elite. Kajti koncentracija kapitala inkorupcija imata vedno dveplati, odgovornost je na stranibiznisa in polil.ike, povezaniso menedžerji in politiki.Skrivnost razodetja sodobnetržne družbe ]'<;, da potrebuje-mo pravila, ki spodbujajomoralno delovanje podjetij mmenedžerjev, namesto da jihpolitiki pretirano omejujejo.Nekateri bi radi prepovedaliMBO in LBO, ker povzročajoprekomerno bogatenjemenedžerjev. Toda velikopametneje je, da povečamodavke na tovrstne transakcije,in podobnih primerov je ševeliko.Nadzor nad bi:misom jepomembno politično ekonom-sko vprašanje. Morda jeparlamentarna razprava pravapot za iskanje odgovora nanj.Gre za določanje strategije,kako v tržni družbi reševatidružbenavprašanja. Klasičnadilema pravne' državc se nezačenja pri delovanju regulator-jev, sodišč in s pornih prime-rov, temveč pri vsakdanjemdelovanju birokradje indopuščanju trzne svobode.Vladna regulacija in zakoniglede korporativnega upravlja-nja so del zgodbe, samoregula-cija in samoodgovornost stanjen drugi del. Biznis jeusmerjen k pridobivanjukoristi. Sedanje potrebe pomoralmh junakih m preganja-nju poslovnih čarovnic so vbistvu indikator, da obstajajo vdržavi nemoralne družbenestrukture in da nimamopravega konsenza o partner-skem kapitalizmu. Država nistorila ničesar.Največzaradiinteresov,ko je podpiralasvoje poslovneelite na račundmgih

Medij: Večer
Avtorji: Kovač Bogomir
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Pogledi
Datum: 03. 06. 2008
Stran: 8