milijonovevrov, naj bi bilo po oceni revije vred-no premoženje Celjana Mirka Tuša,ki je edini lastnik podjetja Engrotuš.Tušu sledita Igor Lah (družba MNP2,naslednica KS2 Naložb) in Darko Hor-vat (nizozemska Aktiva Holdings), kista se le zamenjala na drugem mestu.Lahovo premoženje so ovrednotili na250,3, Horvatovo pa na 235,9 milijonaevrov.Bogataši molčijo________Lah in Horvat sta do tako velikega pre-moženja prišla prek lastninskih certifi-katov in iztisnitve malih delničarjev iz naslednic pooblaščenih investicijskihdružb (pid). Na omenjeni lestvici je šekar nekaj njima podobnih, ki so vednostopali po robu zakonodaje.Ravno zaradi tega imajo sloven-ski bogataši v javnosti dokaj slab slo-ves. Na naše klice se niso odzvali alipa niso želeli dajati izjav o pravkarobjavljeni lestvici Igor Akrapovič(Akrapovič), Alenka Žnidaršič Kranjc(Skupina Prva), Vera Mihatovič (ACH),Dean Čendak (Publikum), izklopljenmobilni telcfon je imel tudi Bine Kor-dež (Merkur). Verjetno bi bila molčečavelika večina preostalih.Na naša vprašanja je tako ediniodgovarjal Janez Ajlec, lastnik prizna-nega družinskega podjetja AJM, ki je vtem letu z 42,4 milijona evrov ovred-notenega premoženja na omenjenilestvici napredoval s 47. na 21. mesto."V javnosti so objave tovrstnih lestvicobravnavane prej negativno kakor po-zitivno. Večina jih ne razlikuje medtajkuni in tistimi, ki smo do premože-nja prišli transparentno, s poštenimdelom v podjetju. Sebe pa ne smatramza bogatega človeka," pravi Ajlec indoda, da so v njegovem primeru oce-njevali vrednost podjetja, če bi se le-to prodajalo, ali je vrednotenje realno,pa bi pokazala šele morebitna prodajadružbe AJM. Uvrstitev na lestvidje znakdobrega poslovanja______Janez Ajlec meni, da je tako visokavrednost podjetja AJM zasluga več kot40-letnega dela, tudi v tujini (Nemčiji),in da so prihranke investirali v posel, sčimer so tvegali, da bi ostali tudi brezvsega. Povedal je, da je v svoji poslov-ni karieri zamenjal štiri poklice inse vedno prilagajal tistemu, kar se jeuspešno prodajalo na trgu. "Ne obre-menjujem se s svojo uvrstitvijo na lest-vici slovenskih bogatašev. Z veseljempa dam na to temo izjavo medijem,kajti če si do vsega prišel na transpa-renten in po"šten način, ne vidimproblema. Takšna visoka uvrstitev nalestvicije tudi znak zaupanja m da pod-jetje dobro posluje. Nikoli nismo naje-mali veliko kreditov, večino dobičkapa smo reinvestirali. Poslovanje name-ravamo v kratkem še širiti, četudi žezdaj pri prodaji oken zavzepiamo v Slo-veniji 18-odstotni tržni delež," naštevauspehe Ajlec.Prvi mož podjetja AJM se ne bojinegativnih stvari (izsiljevanja, ropovali za lastno varnost), saj nima denar-ja doma, ampak se ta po njegovih besedah "skriva" v vrednosti podjetja. "Večpremožnih podjetnikov pomenitudiveč novih delovnih mest, boljše social-ne razmere in več prihodkov za drža-vo," ugotavlja Janez Ajlec in pripomni,da so slovenski bogataši v svetovnemmerilu pravi palčki, in če ne bi nihčepripravljal takšnih lestvic, nihče splohne bivedel za vrednost njihovega pre-moženja, realna vrednost tega pa bibila v večini primerov znana šele obprodaji podjetij oziroma lastniSkih de-leževvnjih.Kapitalizemje v svetu premaloreguliran___________Dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakul-tete v Ljubljani prav tako meni, da jeodnos slovenske javnosti do bogatihIjudi negativcn, kajti v naši družbi še Ifflffffi§e lani ]'e bilo treba za uvrstitev na lestvico sto najbogatejših slovenskih dr-žavljanov imeti pod palcem "le" 7,3 milijona evrov, letos se je ta znesek zvi-šal na n milijonov. Na lestvici je tudi 31 novih milijonarjev, med njimi jenajvišje Dani}ela Rakovlč, borzna posrednica pri Probanki, katere deleža vdružbah Center Naložbe in Kolonel naj bi bila vredna 146,1 milijona evrov.Rakovičeva je tako uradno najbogatejša Slovenka. Mnogi menijo, da je Rako-vičeva zgolj slamnata lastnica teh deležev, saj družba Kolonel posluje prekpoštnega nabiralnika. Zaniimv je še podatek, da je bilo lani sto slovenskihbogatašev skupaj "težkih" 2,3 milijarde evrov, letos pa je vrednost njihovegapremoženja že dobre štiri milijarde, a s tem bi se vsi skupaj uvrstili zgolj na260. mesto Forbesove lestvice najbogatejših Zemljanov. Omeniti velja, da sopri ocenjevanju čiste vrednosti premoženja posameznikov odšteti dolgovi nji-hovih podjetij, so pa pripravljavd seznama imeli težave z določanjem vredno-sti premoženja tistih posameznikov, ki so le-to prenesli v davine oaze. («lt) vedno vlada egalitami sindrom - tore]',da naj bi bili vsi bol]' ali manj enakopremožni. "Pri nas še vedno obstajaprepričanje, da so bogati do svojegapremoženja prišli na sumljiv ali pa naneprimeren način. Zato bid bogat v Slo-veniji ni cilj in ne vrednota, sprožajopa take lestvice tudi nacionalne frus-tracije. In kako se bogati Ijudje pri nasizpostavljajo? V prvi fazi jim bogastvoslnži kot statusni simbol in dokazova-nje njihove večvrednosti, a sčasomaugotavljajo, daje razkrivanje bogast-va neprimemo, saj s tem izzivajo takonepridiprave kakor negativne reakcijev okolju, v katerem živijo. RacionalenJe videti skandinavski model bogata-ša, kjer se njihovo vsakdanje življenjene razlikuje od okolice, a pri nas smonekje med tem in ameriškim mode-lom, kjer so razlike bolj vidne, a gledena enormnp premoženje ameriškihbogatašev ti vsemu razsipništvu nav-kljub živijo precej bolj skromno, kakor bi lahko," ugotavlja ekonomist Kovač.Po Kovačevih besedah je značil-nost večine slovenskih bogatašev, daznajo svoje premoženje razpršiti v večnaložb oziroma dejavnosti. "Mirko Tušna primer šele ustvarja pravo bogast-vo in hkrati čuva svojo zasebnost terse spušča na nova poslovna področja.Menim, da gre za slovenskega bogata-ša z največjim razvojnim potencialomm človeka, čigar premoženje ne izviraiz privatizacijske, ampak iz podjetniš-ke zgodbe. Finančniki pa so izkoristilispecifično obdobje slovenske privati-zacije. Je pa tako, da je vcliko in hitrobogatenje lahko vedno moralno spor-no, velikokrat se takšni bogataši pove-zujejo spolitiko ter delujejo v mejahlegalnega in moralnega. Vsekakor jedanes kapitalizem pri nas in drugod vsvetu s strani držav premalo reguliran,s čimer bi bile porazdelitve premože-nja med Ijudmi kolikor toliko v mejahnormale," sklene Kovač. Mirka Tušaje ocenjujejo na 550 milijo-novevrov. (Aleš Beno/Finance) Darko Horvat, Mariborčan, ki živi v Lon-donu, ima 236 milijonov evrov.(Janko Rath) JanezAjlec; "Ne obremenjujem se ssvojo uvrstitvijo na lestvid slpvenskihbogatašev." (Boris Vugrinec) Kristijan Petek seje s 11,5 milijonavrednim deleiem v igralniškem podjetjuAstraea letos uvrstil med 100 najbogatej-ših Slovencev. (Marko Vanovšek) 1. (1.) MirkoTuš(Engrotuš) 550,02. (3.) Igor Lah (MNP2) 250,33. (2.) Darko Horvat (Aktiva Holdings) 235,94. (-) Danijela Rakovič (Center Naložbe, Kolonel) 146,15. (10.) Dari in Vesna Južna (Perspektiva) 145,86. (4.) Joc Pečečnik (Elektronček Group) 133,17. (6.) Igor Akrapovič (Akrapovič) 123,88. (9.) Branko Drobnak (Poteza) 119,69. (5.) Tomaž Lovše (Diners Club Adriatic) 79,010. (17.) BahtijarBajrovič(SportinaGroup) 74,016. (11.) družinaZakeršnik (Eurocity) 54,619. (88.) Ivan Zidar (SCT) 49,221. (47.) družinaAjlec(A]M) 42,422. (42.) družinaSnežič(Meltal) 39,027. (33.) Matjaž Gantar (KD Group) 33,328. (13.) ]ože Mermal (BTC) 32,633. (-) lgor]urijPogačar(PinusTKI) 30,437. (-) Gvido Omladič (Era) 26,646. (19.) Hei-man Rigelnik (ACH) 21,452. (23.) Stanko Polanič (Intering Holding) 19,657. (95.) ]ožeKozmus(PreventGlobal) 18,564. ; (47.) dr~oa~Bl~~~»~~: :~~~, ~ :- 16,368. (-) Bine Kordež (Merkur) . 15,776. (-) Romana Pajenk (Probanka, Profertus) 13,792. (-) TomažŽvipelj(ElektrončekGroup) 11,795. (-) Kristijan Petek (Astraea) 11,597. (57.) Edvard Oven (BTC) 11,4Opomba: v oklepajuje zapisana lanska uvrstitev.VEČER ' 1 : ~v : ; . 1~1.' ' ,_________Vir: revija Manager

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 03. 04. 2008
Stran: 9