MILAN M. CVIKL, POSLANEC IN FINANČNI STROKOVNJAKROMANA ŠLIBAR PAČNIK, FOTO BORUT PETERLIN MlLAN M. CVIKL, DANES POSLANEC SOCIALDE-MOKRATOV, ]E KARIERO ZAČEL KOT SVETOVALECANALITSKO-RAZISKOVALNEGA CENTRA BANKE SLO-VENIJE, LETA 1990 PA POSTAL ČLAN EKIPE, KI PRIPRAVLJALA UVEDBO NOVE VALUTE, SLOVENSKE-GA TOLARJA. MED LETOMA 1992 IN 1997 JE KOTSVETOVALEC SVETOVNE UANKE SODELOVAL PRI RE-FORMAH V TANZANIJI, MAKEDONIJI, POLJSKI INMADŽARSKI TER VODIL PROJEKTE POVOJNE OBNO-VE V
BOSNI IN HERCEGOVINI. BlL (E TUDI DRŽAV-N1 SEKRETAR NA MINISTRSTVU ZA FINANCE,ZNAN KOT TRD POGAJALEC Z MINISTRI - V ŠALI SE)E POGAJANJEM Z NJIM REKLO CVIKLAŽA.V Sloveniji se zadnje mesece bolj kot o razvojuin novih priložnostih gospodarstva govori oprevzemih,menedžerskih odkupih, velikem last-niškem prerazporejanju.Je to normalno?> Vtis, da vlada svojega mandata ne razumekot mandat za upravljanje države, ampak kotmandat, s katerim je državo prevzela v last,je točen. Aktualna zgodba na gospodarskempodročju je, da so vsi malo pozabili, kakšnaje njihova temeljna vloga. Vlada je pozabila,da bi morala upravljati in si ne lastiti, mene-džerji pa so pozabili, da bi morali delati v do-bro vseh delničarjev. Sicer delajo racionalno, ampak delajo predvsem v svoje dobro. In tudičlani nadzornih svetov v nasprotju z zako-nom o gospodarskih družbah bolj kot v pridvarovanja malih delničarjev delujejo v dobroparcialnih interesov.Se Sloveniji dogaja nekaj podobnega, kot se jepred leti nekaterim drugim tranzicijskim drža-vam, primer je tajkunstvo v sosednji Hrvaški?> t načinom privatizacije smo v 90. letih pre-prečili možnost tajkunstva in hkrati smo za-radi dobrega javnofinančnega položaja pre-prečili tudi hitro razprodajo državnega pre-moženja, zdaj pa se zdi, da prihaja neko novoobdobje. Premier Janez Janša pravi, da bo vzadnjem letu svojega mandata poskrbel, danaslednje vlade ne bodo mogle več vplivatina gospodarstvo. Če se premoženje prodajapregledno, če se pri tem skuša kot ključni ciljdoseči dober izplen za davkoplačevalce, po-tem ni težav. Če pa se to dogaja na način, kotga sedaj omogoča zakon o prevzemih, to nidobro. Ključni problem je, da sta prav gospo-darski minister Andrej Vizjak in premier Ja-nez )anša preprečila, da bi v tem zakonu uve-Ijavili ključno določbo: to pa je, da ni dovolje-no uporabiti delnic družbe, ki jo prevzemaš,kot jamstvo za bančno posojilo. Naj spomnim, ko je skupina okrog vodstvaZavarovalnice Triglav, takrat na če-lu z Nado Klemenčič, pred leti sku-šala narediti nekaj podobnega, jeprejšnja vlada to preprečila. Zdajpa to postaja norma. Težko bi očita-li menedžerjem, da skušajo to poče-ti, ker pač Janševa vlada tega ni pre-povedala. Vprašanje pa je, zakajvlada meni, da je to ustrezno, in alires verjame, da je oblikovanje neka-terih, kot jih imenuje, razvojnih je-der okoli skupin bogatih ali pa zelobogatih posameznikov v Slovenijipravi način.Katera so torej ta jedra?»• Več jih je in različno so se obliko-vala. Na eni strani so to nekdanjepooblaščene investicijske družbe, izkaterih so se oblikovali finančniholdingi. Omeniti velja privatizaci-jo Save. Pa krog okoli Pivovarne Laš-ko in Istrabenza, ki jima je vlada sprodajo poceni Mercatorja podari-la po sto milijonov evrov in sedaj stem premoženjem gospodarita. Se-veda ne smemo pozabiti cerkvenihkrogov, ki pomembno vplivajo, tuje še krog okrog KD Groupa. Takosmo dobili koncentracijo lastnistva,ki je sporna zato, ker to ni realnoustvarjeno premoženje. To je pre-moženje, ki je bodisi ustvarjeno zdarilom, ki so ga dobili, bodisi z za-dolževanjem, ki nima realne podla-ge, ker za njim ni denarnega tokapodjetja, ampak se predvideva, dabo ta, ki je vzel kredit, položil del-nice "bodočega podjetja". Vse sku-paj pa pomeni veliko preoblikova-nje lastniške strukture.Kaj bo posledica tega preoblikova-nja?>• Ko se bo nekaj ključnih lastnikovznašlo v težavah, bodo podjetjamirno prodali nekemu končnemulastniku. Če smo nekaj desetletijpred osamosvojitvijo in potem šekakih 15 ali 16 let hranili to družin-sko srebrnino, ne vidim nobenegarazloga, da bi sedaj Kad in Sod nahitro omogočala velike zgodbe last-niškega prevzemanja. Naj navedemprimer: nič ne zamerim skupiniokrog Bineta Kordeža, da to počne,so se pač odločili, sli v to tveganjein mogoče jim bo celo uspelo. Dile-ma pa je, ali se je to naredilo legal-no in ali je zaščiten mali delničar.Avgust je in na slovenski obali ima-mo dve skupini Ijudi: eni so na jah-tah sredi zaliva, to so tudi ob po-moči vlade nastali novokomponirani lastniki, druga skupina Ijudi paje ostala na obali. Mislim, da bi tolahko naredili drugače. Lahko binadaljevali zgodbo oblikovanja inpovečevanja premoženja na način,ki je legalen, se pravi iz ustvarjenedodane vrednosti v podjetjih, z rast-jo dobička, s krepitvijo premoženjavseh delničarjev. Ne pa, da imamoto, kar bo nazadnje pomenilo, da sebodo ta podjetja kapitalsko zaprla,umaknila z borze in navsezadnjespet pristala v politiki. Irneli bomoneke vrste "berlusconizacijo" Slove-nije. Ni povsem znano, katera ime-na bodo to, ampak Slovenija se bobistveno spremenila. Če dodamo ktemu še to, kar poganja celotnozgodbo - popolnoma napačna ma-kroekonomska politika, za katero jeznačilno predvsem visoko bruto za-dolževanje -, ni dvoma, da bo trebav naslednjih mandatih stvari sani-rati.Zdi se, da vlada dela prav to, do česarje bila, ko so bili njeni člani še v opo-ziciji, najbolj kritična...>• Prva poteza te vlade, ki je bilapred prevzemom oblasti zelo kritič-na do posameznikov, ki so obogate-li, je bila zmanjšanje davka na kapi-talske dobičke s 50 na 20 odstotkov,na cedularno obdavčitev, in to jepospešilo vse te procese. To je kapi-talizem 20. let 20. stoletja. Ta se jeseveda končal z zelo učinkovitoprevzemno zakonodajo, po kateri jeuporaba notranjih informacij kaz-nivo dejanje. Če bi to zakonodajodanes prenesli v Slovenijo, bi ugoto-vili, da je način, na katerega delu-jejo nadzorniki in uprave, v nor-malnem kapitalističnem svetu pre-poznan kot zloraba notranjih infor-macij, in za to bi šli v urejeni drža-vi verjetno nekateri sedet v zapor.Koliko je k spornemu prerazporeja-nju prispevala prav vlada s spremem-bami zakonodaje?>• Pri davčni zakonodaji sta bila dvaključna koraka: prvi je bil zmanjša-nje obdavčitve kapitalskih dobič-kov. Mramorjeva reforma iz leta2004 je bila namenjena predvsemtemu, da bi lahko Slovenija z ro-bustnimi javnofinančnimi prihodkiv letih 2005 in 2006 ob fiksiranemtečaju evra zmanjšala inflacijo, zatose je tudi odločila za ustrezno davč-no obremenitev. Sedanja vlada jemenila, da je to napačno, tudi zato,ker so nekateri v tem vmesnem ob-dobju prenesli kapital v tujino, denimo Aktiva group. Vendar se po-zablja, da višja (potencialna) obdav-čitev kapitalskih dobičkov vplivatudi na to, da je lastniška strukturatrajna in stabilna. Nihče ni protitemu, da Ijudje imajo premoženje,vendar naj davčna politika podpiratrajnost lastniške strukture. Lep pri-mer je Zoran Jankovič. Ko je vstopilv Mercator, je bila delnica vredna3200 tolarjev, ko je moral oditi izMercatorja, je bila tržna vrednostdelnice 38.000 tolarjev, torej 12-krat več. Ta vrednost je bila ustvar-jena v teh sedmih oziroma osmihletih. In če se je na začetku zadolžilza sto milijonov tolarjev, dal zajamstvo svojo hišo ali kaj podobne-ga, vzel posojilo, je lahko prišel dopremoženja milijarde ali poldrugemilijarde tolarjev, se pravi kakih 4do 6 milijonov evrov. Vendar bi 50-odstotni davek plačal samo, če bi tores prodal. Politika bi morala spod-bujati ostajanje v lastniški struktu-ri, ne pa da so takšne delničarje indirektorje nagnali.No, vlada se je na predlog AndrejaBajuka odločila za takojšnje zmanj-sanje obdavčitve kapitalskih dobič-kov in s tem spodbudila veliko ape-titov. Predvsem je začela vplivati nato, da so se začele potencialne pre-prodaje. Potem je prišla afera Mer-cator. To ni afera zato, ker je nekdopač dobil približno 50 milijard to-larjev oziroma 200 milijonov evrovveč, kot bi morala država dobiti, čebi Mercatorjeve delnice prodala da-nes. Težava je, da se je to prodalopo volji predsednika vlade. Famoz-ni sestanek 12. avgusta 2006, na ka-terem so bili prisotni vsi, ki so po-tem izpeljali tudi prevzem Dela, jebil sporočilo vsem igralcem na ka-pitalskem trgu, da ta vlada, če si se-veda blizu tej politiki, omogočamarsikateri posel. Tako ni nenavad-no, da so se potem dogajale zgod-be, o katerih bo morda nekoč veli-ko povedala Andrijana Starina Ko-sem, dogajala so se tako imenovanasrečanja na golfu in marsikdo je se-veda želel imeti stik s predsedni-kom vlade v zvezi s posameznimiposli. Tudi gospodarski ministerAndrej Vizjak se zadnje tedne veči-noma ukvarja s Termami Čatež, na-mesto da bi se ukvarjal s tem, kakoslabo izvaja svoj in evropski prora-čun, in s tem, da je v prvi polovicileta izpolnil le petino nalog, ki mujih je naložil državni zbor. Zmanjšanje obdavčitve kapitalskih dobičkovje bilo prvo jasno sporočilo.In dmga sporočila?>• Potem imamo seveda prodajoMercatorja in afero v zvezi s tem terže omenjeno zgodbo o zakonu oprevzemih, iz katerega je vlada, kotrečeno, črtala ključno prepoved zlo-rabe premoženja podjetja, ki seprevzema. Hkrati smo prevzelievro, kar pomeni možnost velikegazadolževanja, in če k temu dodamoz vlado popolnoma sprošče-no nagrajevanje menedžerjev inčlanov nadzornih svetov, so se ape-titi zelo povečali. Zdaj je denimonekaj povsem vsakdanjega, da di-rektor Zavarovalnice Triglav, obtem, da je njegov predhodnik imelkakih 60.000 ali 70.000 evrov letneplače, dobi skoraj četrt milijonaevrov plače in da nekatere skupinemenedžerjev dobijo skoraj pol mili-jona evrov nagrade. In če tem še zapetino zmanjšaš davčno obremeni-tev, je to preprosto ustvarilo dovoljplodna tla, dovolj podlage za to, daso se menedžerske skupine za-vedele, da je očitno vse mogoče, čese dobro dogovorijo, da je mogočeizpeljati vrsto prevzemov, in to sedogaja.Mnogi prevzemi so prav zato sporni.> Zanimiva zgodba je zgodba LipaBled. To je po svoje majhno podjet-je, vendar so menedžerji zbrali, čese ne motim, skupaj nekaj milijo-nov evrov, seveda z vsemi posojili,da bi prevzeli podjetje. Temeljnovprašanje je bilo, kaj bo s tem pod-jetjem. Ali bo res obstalo kot podjet-je ali je bil to preprosto nepremič-ninski posel in bo na primer ta eki-pa na pogorišču podjetja, ki ga jeprevzela, zgradila apartmajsko na-selje na Bledu. V istem kontekstuimamo zgodbo Pivovarne Laško,zgodbo Istrabenza, zgodbo takoimenovanih gorenjskih trojčkov intako naprej, zato bomo po koncumandata te vlade imeli popolnomadrugačno lastninsko strukturo. Mi-slim, da je to še vedno mogoče us-taviti, in sicer tako, da Kad in Sodpremoženje upravljata dolgoročno,ne pa da ga čez noč zaradi nepo-trebne naglice razprodajata.Toda kaj je sploh še ostalo?> Še vedno imamo kar nekaj bluechipov, slovenskih podjetij, v katerihimata Kad in Sod pomembne dele-že. Prevzem Istrabenza ni mogoč,če ne bosta Kad in Sod prodala svojih deležev. Enako velja za Petrol,Gorenje, Krko. Še vedno je torej ve-liko podjetij, katerih delnice kotira-jo na borzi in v katerih je na tisočemalih delničarjev, ki lahko normal-no poslujejo in delujejo tako, daimajo od tega korist vsi delničarji -če bosta seveda Kad in Sod delova-la racionalno, tako kot bi morala žepri prodaji Mercatorja. V tem pri-meru je Kad oškodoval slovenskeupokojence, Sod pa državo oziromaRepubliko Slovenijo, saj bo ta navse-zadnje morala pokriti luknjo. V temsmislu je seveda filozofija janševevlade - do konca tega mandatabomo vse razprodali - napačna. No-bena njiva, ki kmetu dobro nese, kot pravijo Jože Mencinger in dru-gi, se ne razprodaja. To je temeljzdravega gospodarskega obnasa-nja. Če smo deset let preprečevalitajkunstvo, ne vidim nobenega ra-cionalnega razloga za to, da bi mo-rali v zadnjem letu mandata Janše-ve vlade nenadoma vse razprodati.Bo nova kapitalistična elita, ki jo vla-da zdaj soustvarja, vlado nazadnje"pojedla"?> To je teza Maksa Tajnikarja, ki joje izrekel po prodaji Mercatorja.Menil je, da bodo ti, ki so bili natem famoznem sestanku z Janezomjanšo, nazadnje zavladali nad njim.To je teza, ki drži, če ne obstaja teo-rija zarote, po kateri ... Kako je že rekel nekdo? "Ali sva sprta z Jane-zom Janšo? Ne, nisva sprta, ampakdve mreži več lovita kot ena." Ned-vomno gremo v tretjo fazo tranzici-je, ki se lahko zgodi pregledno alipa ne, kot kažejo primer Mercator-ja, potencialni prevzemi, in s temso in bodo oškodovani mali delni-čarji. Poglejmo denimo Gorenje; čepotrebuje dodaten kapital, naredi-mo odprto dokapitalizacijo. Todane, v času dopustov so bile pred ti-stimi redkimi poslovalnicami Pro-banke dolge vrste m marsikdo je že-lel vplačati dokapitalizacijske delni-ce, pa jih ni mogel. Ker je bila tezadrugačna, da bo čim več delnic, kijih niso vplačali mali investitorji, navoljo menedžmentu. Nič spornegase mi ne zdi, če menedžment doneke stopnje postane delničar Go-renja. Se mi zdi pa sporno, če posta-ne prevladujoči delničar ali če bicelo prevzeli Gorenje; isto velja tudiza Istrabenz in Drogo Kolinsko. Kajse polem zgodi? Deleži malih delni-čarjev se odkupijo pod tržno ceno,ko menedžment prevzame podjet-je, pa se umakne z borze. Sprašu-jem se, kakšno strukturo trga bomoimeli, če bodo vsi blue chipi šli zborze. Zato je zelo pomembno,kako se bosta Kad in Sod sedaj ob-našala. Morala bi se zavzemati zaodprte dokapitalizacije, namesto dase podjetja spreminjajo v finančneholdinge. S čim se že ukvarja Sava?S turizmom, ne vem, ali morda zbančništvom, glede na to, da je po-memben lastnik Gorenjske bankein da zdaj skuša prevzeti NFD.Skratka, imamo velik spopad na ka-pitalskem trgu, ki ni več, kot so vi-deli opazovalci na nesrečni skupšči-ni Term Čatež, spopad med uglaje-nimi gospodi, pač pa čisto navadenspopad pri koritu - komu bo uspeločim bolj iztisniti male delničarje. Toni Slovenija, v kateri se ščiti vsakdelničar, tudi mali, ampak se ščitijosamo veliki.Kakšna bo potem slika kapitalskegatrga,če se bo to nadaljevalo?•• Vzemimo primer Gorenja, ki jeproizvodno podjetje. Imamo dvamožna scenarija. Če bi imeli odprtokapitalizacijo, Gorenje dobi doda-ten kapital, ki ga potrebuje, in obnadzornem svetu, ki upošteva inte-rese vseh delničarjev, se skrbi za tak-šno razvojno politiko in se podpiratakšna razvojna politika Gorenja, kiohranja polno zaposlenost, podjetje ohranja na lokaciji, kjer je, in pod-pira razvoj Gorenja v vodilnegaproizvajalca bele tehnike. Če imatemenedžerski prevzem Gorenja, botemeljna skrb menedžmenta, kakovrniti kredite, to pomeni, da bo Go-renje treba izčrpati, nato pa bo pačprodano naslednjemu v vrsti. Konč-na posledica je nekaj, kar sevedamenedžmenta, ki mora vrniti kredi-te, ne zanima več. Zato je problemmenedžerskih prevzemov in zaprtihdokapitalizadj povezan s tem, ali jeto potem sploh še isto podjetje. Po-glejmo Istrabenz. Razvojno filozofi-jo je utemeljil na tem, da je črpalkeprodal OMV-ju, potem je prodal de-lež v Banki Koper in iz tega izpeljalnakupe v živilski industriji. Potem semu je zgodila tombola. Poceni je ku-pil Mercator, s tem dobil naslednjihsto milijonov evrov in ta denar vlo-žil v živilsko zgodbo ali turizem. Aliiz tega ustvarja premoženje, nevem. Ampak podatki za prvo polovi-co leta kažejo, da če je bilo dobička,če se ne motim, 18 milijonov evrov,je prišel iz prodaje zadnjega deležaBanke Koper. Torej to ni več podjet-je, ki ustvarja, ampak je sevedapredvsem finančni holding. Če takfinančni holding prevzame mene-džerska ekipa, to pomeni oblikova-nje in koncentriranje velikega kapi-tala, vendar predvsem kapitala, kiga ne zanimajo več zaposlenost v tu-rizmu, ki ga ne zanima več DrogaKolinska, ampak ga zanima pred-vsem to, da najde pravega kupca,ker bo seveda temeljni problem tehmenedžerjev zmanjšati lastno zadol-ževanje. Merkur - zelo podobnazgodba. Ali bo Merfin res prihod-njih 20 ali 50 let gradil Merkur alipa bo ta postal, v narekovajih, samoslovenska podružnica Bauhausa. Te-žava ni le v bogatenju posamezni-kov, temeljno vprasanje je, ali borazvojna substanca podjetij splohobstala. Ali bo pri teh podjetjih, kisem jih naštel, proizvodnja dodanevrednosti res še ostala tukaj alibomo preprosto postali država, v ka-teri ne bo več nobenega resnega us-tvarjanja dodane vrednosti. V temkontekstu je filozofija vlade, ki jo za-nima umik iz gospodarstva takoj inza vsako ceno, precej kratkoročnorazmišljanje.Posebno poglavje je zakon o nasled-nicah pidov, ki je začel veljati ta te-den in je bolj kot ne zvonjenje po to-či... »• Nobena vlada ni bila imuna pro-ti vplivom kapitala. Tudi celotna fi-lozofija pidovskega lastninjenja jebila po svoje pospremljena z velikodvoma. Ampak teza je bila zeloenostavna. Nekdanje družbeno pre-moženje moramo preprosto preob-likovati tako, da bodo jasna razmer-ja med lastniki, menedžmentom inzaposlenimi. In v tem kontekstu solastniki, so DZU-ji, ki so privabili Iju-di, da so ti prinesli certifikatne ku-pone, prevzeli vlogo lastnikov vpodjetjih, v katere so pač vložilizbrane kupone. Naj ob tem spom-nim, koliko časa smo zapirali priva-tizacijsko luknjo, tako imenovanopidovsko luknjo, po kateri naj tipidi ne bi imeli dovolj premoženja.Zelo lep primer je KD Group, ki jedobil premoženje v Dravskih elek-trarnah. S tem premoženjem bi pripravi ceni elektrike, pri pomenulastne energetske proizvodnje, lah-ko povsem normalno ustvarjal do-nos na kapital za svoje lastnike.Vendar so se DZU-ji začeli obnašatipredvsem kot potencialni lastnikiDZU-jev oziroma pidov in ne kotlastniki v podjetjih, kamor so vloži-li v imenu malih delničarjev njiho-ve certifikate. Začeli so koncentrira-ti lastništvo, lep primer je Aktiva, česo si pri tem pomagali tako, da soiz podjetij, kjer so upravljali, maksi-malno vlekli neto finančne tokove,jim je to še toliko bolj uspevalo. Toje seveda zgodbo postavilo na gla-vo. Zakon, ko se je prvič pisal leta2002, 2003, je želel preprečiti, da bipidi postali zaprte delniške družbe,da bi seveda vsi sledili Savi. In za-kon, ki ga je pripravljal Mramor, za-čel je seveda že Rop, je imel namen,da upoštevaje zakonodajo o trgu ka-pitala in tezo, da v kapitalizmu jav-na družba, ki kotira na borzi, delu-je v dobro vseh delničarjev, zagoto-vi, da to postanejo javne delniškedružbe. Toda pri tem se je pojaviloveliko blokad. Lahko razumem kotpolitik, ne morem pa razumeti kotekonomist, da ga je denimo v dr-žavnem zboru leta 2004 blokiralazelo zanimiva koalicija skoraj vsehpolitični strank od LDS, SDS, DeSUSKaj pa potem, ko je prišla nova oh-last?> Vlada Janeza Janše je varstvo marentno prodaja, borza ne zanima.Zato je zelo hecno, ta podjetja najbi šla na borzo, ampak ta ima svojepluse in minuse. Temeljna zgodbapri borzi je vendarle, kako likvidenje trg in nekatere delnice na borzi,ki jih očitno poganja zgodba v zve-zi s prevzemi ... če bi na borzo de-jansko prišlo prernoženje Zavaro-valnice Triglav, NLB, NKBM ... - čeborza ostane v razmerah, v kakr-šnih je, se lahko sesuje. Zato je dile-ma, nekateri se bojijo odhoda naborzo, nekateri se zaradi tega z bor-ze celo umikajo. Vendar verjamem- seveda smo v kapitalizmu in iska-nje novega kapitala in določanjecene za posamezno delnico semora kazati na organiziranem trgukapitala. V tem kontekstu bi moralminister za finance, bi se moralavlada transparentno zavzematipredvsem za to, da bi borza delova-la tako. To seveda pomeni tudi prejornenjeno nehitenje s prodajo pre-moženja Kada in Soda - ta dva bimorala biti ključna, stabilna kupcana borzi, ne prodajalca. Če bi sevsem tem institucionalnim investi-torjem in malim delničarjem respredstavilo, da v Sloveniji imamotransparentno prodajanje in kupo-vanje premoženja, bi seveda z vese-Ijem vstopali na slovensko borzo.Kaj potem ta zakon sploh prinaša?> To, da bodo nekateri preostankipidov vendarle morali tem nekajdelničarjem, torej preostalim150.000 delničarjem, namesto dajih izrinejo iz lastništva, ponuditivišjo ceno, ker sicer tvegajo izrednerevizije. Zakon omogoča, da tisti, kini zadovoljen, to sproži. Po svoje za-kon naredi isto, kar se je zgodilo priDrogi Kolinski, kjer ni šlo za pidov-sko zgodbo, ampak kjer je gospodKošak, viceguverner, vprašal oziro-ma pripomnil: "Jaz pa mislim, davrednost, ki ste nam jo ponudili, niustrezna." V tem smislu zakon ned-vomno ustvarja za DZU-je dodatnozavezo, da skrbijo za blaginjo vsehmalih delničarjev. Je nekakšen po-skus, vsaj pri teh, še preostalih, vsajohraniti to možnost...Je to posledica tranzicije?*• Tranzicija v Sloveniji je v prvi indrugi fazi pripeljala do razmeromadobrega položaja. Nekateri so govo-rili o zgodbi o uspehu, toda ta je vedno merjen z očmi posameznika.Pa vendar smo imeli in imamo raz-meroma visoko zaposlenost, razme-roma nizko stopnjo tveganja revšči-ne in smo imeli do leta 2004 nor-malno strukturo. To, kar se je zače-lo kvariti v zadnjih dveh letih inpol, je posledica tega, da se zdaj vtem okolju, ko se je prevzel evro, koje mogoče dobiti kredite, tujih vi-rov, kolikor hočeš, spreminja notra-nja struktura, in to tudi s spreme-njeno prevzemno zakonodajo, sspremenjeno davčno zakonodajožene pohlep po visokih kapitalskihdobičkih. Težava je v tem, da tospreminja strukturo družbe. V temsmislu je zakon o naslednicah pidovskupaj z nujno spremembo zakonao prevzemih in s spremembami prikapitalskih dobičkih nekaj, kar sebo moralo najprej spremeniti v na-slednjem mandatu. Treba bo sani-rati obdobje, v katerem je vsak po-zabil, kakšna je njegova vloga.Se bo opozicija v zvezi s tem odločilatudi za kake konkretne poteze?*• Glede Mercatorja, zdaj ko je po-polnoma jasno, da je bilo državnopremoženje oškodovano in da jebila premija nič, od vlade pričaku-jemo razveljavitev pogodb. To boprecedens. Kaj bo vlada naredila,ne vem. Zelo zanimivo bo tudi,kako se bo vlada obnašala pri dru-gi zgodbi, ki se ji reče umik politi-ke iz gospodarstva. Iz HSE-ja se jeumaknil Vizjak, resda šele po tem,ko je Zagožen zelo ugodno odkupildelnice Dravskih elektrarn, kar jebil seveda posel, povezan s prevze-mom Dela, tudi Bajuk se je umak-nil iz nadzornega sveta SID-a. TodaBožo Predalič, generalni sekretarvlade, še vedno sedi v nadzornemsvetu Istrabenza in pravi, da ne boodšel. Če bi odsel, se lahko notra-nja struktura odločanja v nadzor-nem svetu spremeni. Če je tamzato, da omogoči menedžerskiprevzem Istrabenza, kot piše Stani-slav Kovač v Financah, seveda imasvojo partijsko nalogo. Opozicija nato opozarja, tako kot tudi na raz-potje glede vzorcev razvoja družbe- na eni strani je absolutizem, pot kberlusconizaciji, na drugi stranipot v pravično družbo, kjer imavsak ne le pravice, pač pa tudi od-govornost. X lih delničarjev zapisala na svojokoalicijsko zastavo in eno leto semčakal, spraševal ministra, kaj mislis tem zakonom. Nič se ni zgodilo.Potem smo zakon vložili, takoj, že vmatičnem delovnem telesu je doži-vel veliko nasprotovanje, skoraj ježe bilo izglasovano, da bo zavrnjen.Vendar so poslanci počasi uvideli,da to ne gre, da ne glede na vseskupaj ta zakon vendarle želi odpravnih naslednic pidov večjo od-govornost, večjo transparentnost.Zato smo spomladi 2006 prekinilirazpravo in ministra Bajuka pozva-li, naj pošlje dopolnila. Takrat za-kon o prevzemih še ni bil sprejet. Inbilo je veliko obljub, da to, kar boželel zakon o pravnih naslednicahpidov, da bo to v novem zakonu oprevzemih. Vendar iz vsega tega nibilo nič, tudi v zakonu o gospodar-skih družbah ni zelo jasnega vars-tva malih delničarjev. Če bi to bilo,bi lahko skupina oškodovanih del-ničarjev že vložila in dobila tožboproti kateremu od nadzornih sve-tov. Anomalije, ki se dogajajo, tudito, kar se je dogajalo v Mercatorju,terja, da se na primer razveljavijosklepi nadzornega sveta Kada, d. d.Navsezadnje daje tudi AndrijanaStarina Kosem slutiti, da je bil priprodajah Kada, d. d., prisoten zelovelik politični vpliv. Pazite, Kad. jed. d. in člani nadzornega sveta del-niške družbe so odgovorni z vsemsvojim premoženjem. Ali takatožba bo in ali bo uspešna, ne vem,ampak za zdaj zakonodaja, ki joimamo, ne preprečuje tega, da bi sečlani nadzornih svetov požvižgalina to ali pa premalo upoštevali od-govornost do vseh delničarjev.Maja, ko sem spet pripravljal po-slansko vprašanje za Bajuka, smopresenečeni ugotovili, da je vladavendarle poslala dopolnila za ta za-kon. Je pa zanimivo, da so tako re-koč pol zakona črtali, poenostavlje-no povedano je zakon omogoči] tro-je: ali se pid preoblikuje v d. d. alipod zelo zaostrenimi pogoji v zapr-ti investicijski sklad ali pa v vzajem-ni sklad, in ti zadnji dve možnostista bili črtani. Tako da je zakon zdajzelo sporen, ker daje samo enomožnost, in to je, da morajo, kotpravi Zavarovalnica Triglav, čimprej na borzo. Vlade, ki netranspaNačin, na katerega delujejo nadzorniki inuprave, je v normalnem kapitalističnem svetuprepoznan kot zloraba notranjih informacij inza to bi šli v urejeni državi verjetno nekaterisedet v zapor. Imamo velik spopad na kapitalskem trgu, ki nive6, kot smo videli na nesrecni skupščini TermČatež, spopad med uglajemmi gospodi, pač pačisto navaden spopad pri koritu. /Ce smo deset let preprečevali tajkunstvo, nevidim nobenega racionalnega razloga, da bi vzadnjem letu mandata Janševe vlade moralinenadoma vse razprodati. "Famozni sestanek 12. avgusta2006, na katerem so bili prisotnivsi, ki so potem izpeljali prevzemDela, je bil sporočilo vsemigralcem na kapitalskem trgn, data vlada, 6e si seveda blizu tejpolitiki, omogoča marsikateriposel. Tako ni nenavadno, da so sepotem dogajale zgodbe, o katerihbo morda nekoč veliko povedalaAndrijana Starina Kosem, in da sose dogajala tako imenovanasrečanja na golfu."— Milan M. Cvikl
Medij: Mladina
Avtorji: Pačnik Šlibar Romana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 04. 08. 2007
Stran: 36
