Katja SvenšekSebastjan MorozovLjubljana - Upnik družbe Mesna in-dustrija Primorske (MIP), podjetjeAdacta, je 20. junija na okrožno sodiščev Novi Gorici vložil predlog za začetekstečajnega postopka družbe MIE Ta ježe dlje časa plačilno nesposobna in ni-ma likvidnih sredstev za poravnavo za-padlih terjatev, v predlogu za stečajdružbe pojasnjujejo v odvetniški pisar-ni Colja, Rojs in partnerji, ki zastopaAdacto. MIP je Adacti za vzpostavitevnovega informacijskega

sistema dolžanokoli 200.000 evrov, daje družba očitnoplačilno nesposobna, pa po njihovemmnenju kaže dejstvo, daje MIP terjatvepriznal, vendar jih že več kot osem me-secev ne more poravnati. Direktor uprave MIP MarkoVolk, kijez očetom Vojtehom Volkom prek po-vezanih družb tudi največji lastnik MIRnam je ze pred več kot dvema tednomaoziroma po dstem, ko je Adacta vložilapredlog za stečaj, zagotavijal, da družbine grozi stečaj: »Podobno kot dmgamesnoprcdelovalna podjetja se tudiMIP ubada s težavami zaradi narašča-jočih cen surovin. Da bi nam grozil ste-čaj, pa ne diži,« nam je 7. julija po-jasnjevalVolk.Po naših informacijah MIP dolgujeprecej denarja Banki Koper, zaradi ne-plačanih računovpa postajajo iz dneva vdan nestrpnejši tudi dobavitelji MIP Popodatldh Banke Slovenije je imel MIPletos od konca aprila skupaj 22 dni blo-kiran račim, od tega devet dni kar pridveh bankah hkrati.MIP se v zadnjem času sicer zelo tru-di, da bi poiskal strateškega partnerja, kibi na podlagi dokapitalizacije vstopil v Direktor upraveMIP Marko Volk (nasliki), kije zočetomVojtehom Volkom vletih 2005 in 2006s povezanimiosebami izpeljalmenedžerski odkupMIP, je še v začetkujulija trdil, dapodjetju stečaj negrozi. Predlog zastečaj MIP je edenod upnikov, družbaAdacta, vložil že20. junija. Volkovi bi enotirni sistem upravljanjaDelničarji bodo na skupščini znova glasovali tudi o uvedbi enotirnega sistemavodenja družbe. Za člane upravnega odbora s šestietnim mandatom stapredlagana Vojteh in Marko Volk, poleg njiju pa še Marti Kovač in RobertSoban Kot predstavnik delavcev je predlagan Karol Rebula.Astronomski dolgovi skupine MIPMinulo leto je skupina MIP ustvarila 97,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, karje 35 odstotkov več kot leto pred tem. V obravnavanem obdobju se je dobiček izposlovanja povišal za 139,4 odstotka, na 4,13 milijona evrov, čisti dobiček pa za40,3 odstotka, na 1,04 milijona evrov. A skrb zbujajoče so obveznosti MIP.Medtem ko je imela družba leta 2006 92,4 odstotka dolžniškega kapitala, je bilta v minulem letu kar 95 odstotkov. Dolgoročna posojila so z 41,34 milijonaevrov leta 2006 zrasla za dobrih 16 milijonov evrov, na 57,57 milijona evrov. Izkonsolidirane bilance stanja skupine MIP je tudi razvidno, da so kratkoročnaposojila zrasla s 26,94 milijona evrov, na 42 milijonov evrov. MIP, d. d., je lani vprimerjavi z letom pred tem prihodke od prodaje znižal za 6 milijonov evrov, na39,4 milijona evrov, čisti dobiček pa prepolovil na nekaj več kot 216.000 evrov. lastniško strukturo. Kolikšen delež naj bidobil stratešld partner, Volk pred časomše ni želel razkriti. Seje pavodstvu druž-be pri načrtovani dokapitalizaciji družbenekoliko zapletlo. Skupščina je doka-pitalizacijo z izdajo zamenljivih obve-znic v višini do polovice osnovnega ka-pitala, ki znaša 8,26 milijona evrov, sicerpotrdila že marca letos, a je sodišče napodlagi tožbe šestih malih delničarjevodredilo, da MIP do pravnomočne so-dne odločbe osnovnega kapitala z izdajozamenljivih obveznic ne sme povečati. Volk zdaj predlaga, da lastniki naskupščini, ki bo 27. avgusta, vse sklepemarčevske skupščine razveljavijo. Karpa ne pomeni, da od dokapitalizacijeodstopajo, saj znova predlagajo, da MIPizda za 4,13 milijona evrov zamenljivihobveznic, pri čemer so rok upravi po-daljšali s treh na pet let. Uprava družbe vobrazložitvi predloga sklepov pojasnju-je, dabibilaspovečevanjemdolžniškegakapitala zaradi trenutno nizke kapitalskeustreznosti realizacija dolgoročnegaplana ogrožena. Razvoj družbe sloni na angažiranjuvečjih finančnih sredstev, dodajajo. Do-datnega kapitala za poplačilo dolgov paočitno ne načrtujejo, saj je to, kot pravijo,predvsem »perspektivni ukrep za zago-tovitev potrebnih povečanih kapitalskihsredstev ob pričakovanem nadaljnjemrazvoju podjetja«. Pri izdaji delnic naj bisicer upoštevali prednostno pravico ob-stoječih delničarjev.



Medij: Dnevnik
Avtorji: Svenšek Katja,Morozov Sebastjan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 07. 2008
Stran: 17