namenili za izplačilo dividend (te bodo bruto 9,30 evra zadelnico), s skupno 41 evrskimi tisočaki pa bodo nagradili clane nadzornegasveta. Okoli 6,5 milijona evrov dobička bo ostalo nerazporejenega. Med za-nimivejšimi sklepije še sklenitev pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku zaleto 2009, pri čemer »se za te namene lahko porabi največ deset odstotkovčistega poslovnega izida leta 2009«. Posebnih izpodbojnih sklepov, sicerdo-kaj značilnih za skupščine družbe BTC, tokrat ni pričakovati, zagotovo pa bouporni mali delničar Gordan Šibič protestiral zoper poročilo o poslovanju. Delničarji bodo na skupščini naj-brž poslušali tudi poročilo predse-dnika uprave Jožeta Mermala o no-vi razsodbi v zdaj že sedemletnipravdi o menedžerskem odkupova-nju družbe, saj je po odločitvi sodi-šča na drugi stopnji skupščinskisklep iz leta 2001 o umiku kapitalaničen, presoja preostalih sklepov iztistega časa pa se vrača v sodne dvo-rane. Osvežimo spomin.V času, ko je politika odprla naj-bolj ognjevito fronto zoper koncen-tracijo kapitala v rokah domačihmenedžerjev, je sodna veja oblastiiz svojih že zaprašenih fasciklov izvlekla enega prvih takih, že tedajspornih primerov, menedžerski od-kup družbe BTC. BTC ni bil niti prviniti edini MBO, je bil pa največji,najdrznejši in najbolj razvpit kotprimer domnevno koruptivnegaravnanja uprave.Prelomno za to družbo je bilo leto2001; tedaj je uprava sklenila sku-paj z zaposlenimi prevzeti družbo,da ne bi, kot so poudarili v Beteceju,prišla v roke tujcem. Ustanovili sodružbo pooblaščenko Ajdacom inInvest Point (v lasti ožjega vodstvain članov nadzornega sveta), ki staodkupovali delnice Beteceja ter ta-ko pridobili okoli 29-odstotni de-lež: v tem času je uprava intenzivnopolnila tudi sklad lastnih delnic. Zafinanciranje odkupa lastnih delnicje uporabila sveže izdane obvezni-ce, namenjene razvoju družbe, a,kot je dokazala (sodišče pa potrdi-lo) pozneje, je šlo tedaj zgolj za ne-sporno likvidnostno premostitev.Do skupščine sredi decembra 2001so tako notranji lastniki že presegli85 odstotkov kapitala družbe, natopa so z umikom lastnih delnic skle-nili za dve tretjini zmanjšati osnov-ni kapital. Hkrati so sprejeli sklep otem, da se bo družba umaknila z or-ganiziranega trga kapitala (malimdelničarjem so kot nadomestilo po-nudili po 16.500 tolarjev za delnico), spremenili so statut družbe inizvolili nov, pol manjši nadzornisvet. HELENA PETRINFoto Alenka Žavbi/dokumentadja Dela Zoper te sklepe (in posledičnosklepe naslednjih skupščin) so malidelničarji vlagali izpodbojne tožbe.Sodno kolesje se je nekajkrat nena-vadno obrnilo. Domnevno sporenvpis zmanjšanja osnovnega kapita-la v sodni register ]'e najprej okro-žno, potem pa še višje sodišče v Lju-bljani potrdilo in leta 2004 je regi-stracijski sklep postal pravnomo-čen. Izdaja obveznic je prestala so-dne preizkušnje na vseh ravneh, zakazenski pregon glavnih protagoni-stov pa ni bilo dovolj utemeljenihdokazov.Leta 2006 je prvostopenjsko so-dišče v Ljubljani zavrnilo vse točkeizpodbojne tožbe, ki jo je vložil naj-vztrajnejši mali delničar Gordan Ši-bič, lastnik družbe Fi-com, decem-bra lani pa je višje sodišče odločilonasprotno: da je sklep o umiku la-stnih delnic, sprejet decembra2001, ničen, o preostalih sklepih pada mora okrožno sodišče odločatina novo. Vzrok, na katerega višjesodišče opira svojo odločitev: zmo-tna uporaba materialnega prava.Nekoliko nenavadno je, da jesodba - kljub splošni aktualnosti tematike - prišla v javnost šele pet mesecev po odločitvi sodišča (v ku-loarjih je slišati, da po tem, ko je to-žnik ugotovil, da ne bo iztržil porav-nave), kljub vsemu pa odpira težkopravno dilemo: Ali ničnost sklepa oumiku lastnih delnic pomeni, damora družba vzpostaviti stanje izleta 2001?Članica uprave BTC Helena Pe-trin je za Delo povedala, da so se ta-koj po prejemu sklepa sodišča pripravnih strokovnjakih pozanimali,kakšno ravnanje jim nalaga sodi-šče. Izvedeli so, da sklep po uradnidolžnosti izvrši registrsko sodišče.Toje storilo tako, daje pod »sporni«skupščinski sklep o zmanjšanjuosnovnega kapitala (registracija te-ga sklepa je postala pravnomočnaleta 2004) vpisalo sodbo višjega so-dišča iz decembra 2007, ki pravi, daje sklep ničen. Petrinova je dejala:»Sodba višjega sodišča je torej ude-janjena, vendar to ne vpliva na viši-no osnovnega kapitala. Mali delni-čar bi se lahko pritožil na vpisosnovnega kapitala v register v trehletih po pravnomočnosti, vendar seni. Zato je zdaj mogoče spremenitivišino osnovnega kapitala družbezgolj in samo z novim skupščin-skim sklepom.« Tako razume zade-vo odvetnik Beteceja Stojan Zdol-šek pa tudi Šibičev odvetnik PavlePensa.Gordan Šibič povezuje ničnostskupščinskega sklepa ne samo s po-pravkom kapitala na staro stanje,ampak tudi z vračilom vseh napač-no izplačanih dividend in dobičkaod leta 2002 (pri čemer se zaveda,da »bo poprava bilanc za nazaj ver-jetno velik problem«). Po mnenjuuprave družbe in pravne stroke gle-de tega ne bi smelo biti dvomov, sajlastne delnice (s katerih umikom sozmanjšali osnovni kapital) ne vpli-vajo na lastniška oziroma upravljal-ska razmerja, niti na delitev dobič-ka in dividend. BOŽENA KRIŽNIK Mali delničar Gordan Šibič jepredsednika uprave BTCJožetaMermala v pismu, poslanemsredi maja, opomnil, da bomoral osnovni kapital družbevrniti v stanje iz leta 2001, da palahko izgubi pravdo še pripresoji drugih sklepov. Hkratimu je pojasnil še, kako lepo bise za družbo izteklo, če biFi-com umaknil tožbo: vsi trijepreostali sklepi bi bili b.p.,Fi-com »bi lahko prenehaluveljavljati svoje pravice indelničarji bi sanirali ničnostvpisa brez dodatnihodškodninskih zahtevkov inpritiska javnosti". Čeje Mermal"pripravljen na konstruktivenpogovor" ...

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 13. 06. 2008
Stran: 9