STA MALO MESTOVELIKIHTAJKUNOV•sk-kt TajkuniizmalegamestavelikihnakupovBTCnaceluzJožetomMermalom so zmago-valcizgodbeovarovanjunacionalnegainteresa.ZvsakimnakupomvBTCgrenekajccntovalievrov v njihov mošnjicek. Jože Mermal, ki je že petnajsr let na čeluBTC, ima v lasti približno 12 odstotkovdružbe, po oceni revije Manager gre zaslabih 33 milijonov evrov. Sledita mu He-lena Petrin, generalna sekretarka podje-tja, in Andrej Repina, financni direktor,vsak s približno devetodstotnim deležemoziroma 23 milijoni evrov. Tehnični di-rekror Marko Zehelj ne zaostaja prevecz dobrimi 19 milijoni evrov deleža, dru-žina Prebiljih ima po oceni 18 milijonov,razvpiti Edvard Oven, nekdanji direktorStanovanjskega sklada in nekdanji člannadzornega svera BTC, je z enajstimimilijoni evrov deleža v BTC-ju na konculestvice stotih premožnežev. Na začetkuprejšnjega leta so si Mermal, Petrinovain Repina oddahnili, saj se je zoper njihustavil kazenski postopek, v katerem jimje tožilstvo očitalo zlorabo položaja priprevzemu BTC, Najprej je okrožno so-dišče pod predsedstvom sicer dobregasodnika Zvjezdana Radonjiča ustavilopreiskavo zoper njih, ker »se v preiskavi nipotrdila utemeljenost suma kaznivih de-janja, na koncu paje vodja gospodarskegaoddelka Ijubljanskega okrožnega sodišča»zamudil« tridnevni rok zoper odločitevsodišča. Zato je bil kmalu zatem odsta-vljen z mesta tožilca, ni pa se mu skrivil niti las na glavi. Kljub temu po mnenjupoznavalcev trojica niti brez zatajitve to-Žilca ne bi bila obsojena, ker jim tožilci,sposobni kot so, ne bi mogli dokazari zlo-rabe položaja. Toda lanskega decembrajekot strela zjasnega udarila sodba Višjegasodišča v Ljubljani, ki je deloma ugodilotožbi malega delničarja Gordana Sibiča(družba FI.COM), in sklep skupščine del-ničarjev o zmanjšanju osnovnega kapitaladružbe iz 17, decembra 2001 po več kotsedmih letih razglasilo za ničen, Preostaletri sporne sklepe s te skupščine (o umikudelnic BTC z borze, spremembah stacutain izvolitvi dveh članov nadzornega sveta)pa vrnilo prvostopnemu sodišču v novoobravnavo. Postavlja se vprašanje, kakšneposledice bo imela sodba visjega sodiščain ali so milijoni z goljufijo pridobljenihevrov tajkunov iz BTC vendarle ogroženi.Geneza bogatenjaKot nam je v 12. nadstropju BTC-jeveupravne stolpnice razlagala Petrmova, sovodilni v družbi po začetku kotiranja delnicpodjetja na borzi konec devetdesetih (koti-rali so cudi na londonski borzi), začutili, daje BTC preveč ranljiv pred morebitnimi bo-gatimi tujci, ki bi ga lahko pod ceno kupili,Delnice BTC so bile cedaj na borzi podceJožeMermaljepoManagerjevi lestvici28.naj-bogatejših Slovencev s premoženjem, vrednim33milijonaevrov. njene, pravi Petrinova, in 2001, se je poja-vila britanska finančna ustanova RegentEurope, kijimje začela pošiljati ponudbe zanakup. Ta isti skladje pozneje na primer naHrvaškem poceni kupil nekaj bank (split-sko, reško). Po pojasnilu prve dame BTC vupravi niso hoteli tega dopustiti, vedeli so,da bi tujci velik delež zaposlenih kmalu ponakupu odpustili. Skratkapredprevzemomso se namenili braniti z lastnim prevzemomdružbe. Uscanovili so družbi pooblaščenkiAjdacom d. d. in Invest Point d. o. o., v prviso delnice BTC kupovali »navadni« delničarji BTC, torej predvsem zaposleni, v dru-gi pa »elita«, torej uprava z Mermalom načelu. Po besedah Petrinove so delnice od-kupovali po ceni 16, 500 tolarjev, torej višje,kot so bile tedaj na borzi (15 tisoč). Todaza to, da bi uprava pridobila kontrolo nadpodjetjem, to še ni bilo dovolj; 17. decembra2001 je sledilaje razvpita skupščina delni-čarjev BTC pod predsedovanjem odvetnika Stojana Zdolška. Na njej so delničarji (beriuprava, saj večina malih delničarjev kot po-navadi ni prišla na skupščino) izglasovalištiri sporne sklepe, od katerih sca za taj-kunsko zgodbo glavna dva. Prvije iimik la-stnih delnic družbe, s čimer so njen osnovnikapital znižali s 5,8 milijarde tolarjev nazgolj dve milijardi tolarjev (torej s približno23 milijonov evrov na samo osem), pomeniza dve tretjini. Drugi pa je bil umik delnicBTC z organiziranega trga; borze. S temasklepoma je uprava po prepričanju malegadelničarja Gordana Sibiča (oziroma njegovedružbe FI.COM, nekaj dni pred razvpitoskupščino delničarjev iz 2001 je kupil 57delnic BTC) oškodovala male delničarje,sebi pa omogočila vso kontrolo nad odloča-njem v družbi ter neupravičeno bogatenje,zaradi katerega so nekaj let kasneje visokona lestvici najbogatejših Slovencev.Zgodba malega delnicarjaSibič nam je nazorno predstavil, kaj soMermal, Petrinova, Repina in Vrhuškadosegli z opisano delniško telovadbo.S tem ko so za dve tretjini zmanjšaliosnovni kapital, so enako povečali lastneupravljavske pravice v njej (prek družbeInvest Point) in deleže zaposlenih (prekAjdacoma). »Prakrično so nam preosta-lim delničarjem ukradli odločanje o usodidružbe, čeprav niso objavili prevzema,«jeogorčen Sibič, Hkraci je ta trojica mene-džerjev (skupaj z ozkim krogom drugih posvečenih) pospešeno odkupovala del-nice od zaposlenih po »pošteni« ceni. Zate nakupe so potrebovali denar, pri ideji,kako priti do njega, pa so pokazali še ve-čjo iznajdljivost kot pri prisvojitvi odloca-nja. Odločili so se izdati emisijo obveznicBTC, denar, pridobljen od tega, naj biuporabili za nove projekte. Dejansko soga za odkupovanje delnic od preostalih m~ Virssodišča:| »0brazložitevprvostopenjske sodbesodnika Gregorja Collautijaje sramotna za sodniški |poklicinnašostroko.« 911 delničarjev, in sicer veliko pod prevzemnoceno. S tem so potegnili tudi vlagatelje,ki so jim financirali prevzem, ne pa no-vih projekrov. Na ta način je uprava v na-sprotju z že tedaj veljavno zakonodajo oprevzemih dejansko prevzela družbo, neda bi objavila namere za prevzem, kar bidelnice BTC pognalo v nebo. Ce bi torejgospe in gospodje horeli prevzeti družbozakonito, bi morali za to pošteno plačatiprevzemno premijo in prevzem financira-ti z lastnimi sredstvi, ne pa z izdajo obve-znic. »V BTC se rop ni zgodil, temvec ješe v teku,« opozarjaŠibič, saj zaposleni, kiimajo delnice BTC v lasti prek Ajdacoma,teh ne smejo neposredno prodati komuzunaj družbe, prednostno pravico imajodrugi delničarji, kijih kupujejo po znatno nizji ceni od realne. Na ta način, tako Ši-bič, na koncu vse pride v roke nekaj topmenedžerjev (po besedah Petrinove sedelnice zdaj prodajajo po ceni okoli 230evrov). Sama ima zdaj v lasti okoli devetodstotokov BTC-ja, enako Repina, Mer-malpaje lastnik okoli 12 odstotka druž-be, Zehelj osmih odstotkov. Ceprav takouprava skupaj še ne dosega polovičnega deleža, ima dejansko popolno kontrolonad odločanjem v družbi in s tem odpr-to pot za nadaljnje bogatenje, Sibič namje opisal, kaj je dejansko pomenil amikdelnic z borze leta 2001: nekdo, zaposlenv BTC, s delnicami preko Ajdacoma, bina račun rasti njihove cene od 2001. dodanes lahko kupil na primer twinga, čepa bi delnice v tem obdobju kotirale naborzi, bi si lahko privoščil mercedesa. Vnasprotju s tem Petrinova razlaga, da jecena delnic BTC v tem času rasla po pri-bližno enaki stopnji kot borzni indeksSBI 20. Za nakup delnic družbeje najelatudi kredit v znesku 1,2 milijona nem-ških mark pri A banki (ta kreditira tudidruge menedžerje BTC), na leto odpla-čuje 55 tisoc evrov, Sodniški udarecTak prevzem BTC, ki ni bil izveden na za-konsko določen način, je med poznavalci(manj v javnosti) že dlje časa znan. Mer-mal in tovarišija so se ustvarjalno že nekajlet pred klanom Srotovih polastili družbe,kijimje bila zaupana v upravljanje. Poseb-no po lanskoletnem tožilskem fiasku v tejzadevi so bili skoraj vsi prepriča.ni, daje zaIz BTC opozarjajo, da jih skuša mali delnicar Gordan Šibičizlisjevati. Od družbe naj bi terjal milijon evrov zaumikvsehtožb. ~ IzjavaBarbare BrezigarNa nase vprašanje, ali bo tožilstvo preiskalo,ali je odgovorna uradna oseba na registrskemsodišcu z vpisom nepravnomocnega sklepa oumiku kapitala BTC v register storila kaznivodejanje zlorabe uradnega položaja, generalnadržavna tožilka Barbara Brezigarjeva odgovar-ja, da naj se obrnemo na policijo in se tam po-zanimamo, all obravnava to zadevo. Brezigar-jeva ob tem pozablja, da zakonodaja tožilcemnalaga, da morajo ukrepati takoj, ko pride donjih zgolj glas o kaznivem dejanju. deva končana, toda očitno še ni. Polet sijepridobila decembra z že omenjeno sodbovišjega sodišča izpod peres visjih sodnikovFranca Seljaka, Ladislave Polončič in Ta-deje Zimajenull. Pravnomocno so odloči-li, daje sklep o umiku lastnik delnic BTCiz 2001. ničen, odločanje o preostalih trehsklepih pa so vrnili v ponovno sojenje naprvo stopnjL S tem so dali krepko sodnozaušnico kolegu z Ijubljanskega okroine-ga sodišča, sodniku Gregorju Collautiju,ki je izdelal prvostopno sodbo z napačnouporabo materialnega prava. Po mnenjunekaterih z okrožnega sodišča, ki zelijoostati neimenovani, je njegova obrazloži-tev sodbe sramotna za sodniški poklic inbi zoper njega morali sodni organi spro-žiti postopek. Poznavajoč delovanje slo-venskega sodstva, se Collautiju, v skladuz reklom vrana vrani ne izkjuje oči, tegaseveda ni treba bati, Kakšne so torej pravne posledice nicnostiumika delnic leta 2001? Po mnenju od-vetnika Pavla Pense, ki zastopa Sibiča, jezmanjšanje kapitala v sodnem registru ževpisano, ničnost sklepa o tem pa bi lahkopomenila drugačno razporejanje raznihkategorij v bilanci druzbe. Vprašanje za upravo je torej, kako bodo te napačnevknjižbe (in s tem preveč radodarno delje-nje dobička) popravili. Kljub temu se ponjegovih besedah zadev ne da več vrniti vstanje v letu 2001. Težave bi lahko nastalele, če družba ne bi več zmogla poplačevatiupnikov in bi ti zahtevali denar iz preveč iz-plačanih dobičkov. To za zdaj ni problem,saj BTC ustvarja dobiček (lanije bilo čiste-ga za osem milijonov evrov), upnike — ban-ke pa redno odplacuje. Na vprašanje, kaj bipomenilo, če bi sodišce tudi umik delnicz borze v leto 2001 razglasilo za ničnega,Pensa pojansi, da bi verjetno skupščinadelničarjev (obvladujejo jo seveda upra-va, op, p.) delnice vrnila na borzo in jihže naslednji dan znova umaknila. Podob-no razlaga tudi Petrinova. Pensa misli, daMermal m drugi ne morejo biti razlaščeni,lahko pa bi bili na koncu prisiljeni podatiprevzemno ponudbo za delnice. je torej res ničen, ni pa nično zmanjšanjekapitala. Kot pravi, se lastniška strukturaBTV zaradi sodbe ne bo spremenila. Cebi sodišča hipotetično izničilo tudi sklep oumiku delnic z borze, bi BTC šel znova naborzo in bi nato skupščina delničarjev del-nice z nje znova umaknila. Dr. MihajuhartZ Ijubljanske pravne fakultete pa o posledi-cah sodbe ni tako prepričan. Pravi, da jeglede umika kapitala družbe zaradi sodbetreba vrniti stanje v leto 2001. Kako naj bito storili, pa je kompleksno vprašanje, po-trebno temeljitega preučevanja. Prav takoni enostavno odgovoriti, ali bi morali zdaj-šnji delničarji vračati neutemeljeno dobljendobiček v minulih letih. Juhart ugotavlja,da ni mogoče na pamet reči, da odločbanima pravnih posledic za BTC, kakšne so,paje stvar tehtnega razmisleka.Vsekakor je soba povzročila precejšnjonervozo med menedžerji BTC, saj je zno-va načela vprašanja njihovega tajkunskega»natega«. Tožnik Šibič zdaj pričakuje, dabo registrsko sodišče vrnilo kapital v stanjeiz 2001., uprava paje dolžna spremeniti vsebilance od 2001 in vsa izplačila dobička.Prepričan je tudi, da je registrsko sodišcejunija 2002 sklep o iimiku kapitala BTCprotizakonito vpisalo v register, saj zara-di njegove tožbe še ni bil pravnomočen. IzBTC medtem opozarjajo, dajih skuša Šibičizsiljevati, od družbe naj bi terjal milijonevrov za umik vseh tožb. Sam pojasnjuje, da Nervoza. Zastopnik BTC Stojan Zdol-šek je prepričan, da sodba višjega sodiščanima nobenih pravnih ucinkov na družbo.»Razlogi za sodbo so napačni,« trdi in po-jasnjuje, da je vpis zmanjšanja osnovnegakapitala v register nekaj drugega kot sklepo zmanjšanju osnovnega kapitala. Sklep Helena Petrin: »V upravi nismo hoteli dovoliti, da bikaka tuja financna ustanova prevzela BTC pod ceno.« je v preteklosti Repini res ponujal poravna-vo (o znesku nista govorila), vendar pa zdajzadev ne more več ustaviti, niti če bi hotel.NadonalnllnfresOd odločb sodišča in reakcij uprave BTCnanje bo odvisna bodoča usoda menedžer-skega prevzema malega mesta velikih nakupov. 0 morebitni razlastitvi Mermala indrugih tajkunov iz cega mesta je prezgodajgovoriti, vsekakor pa zgodba še ni konča-na, koc so si najbrž že zamišljali. Rezukatnjihove obrambe podjetja pred prevzemomod pohlepnih tujcev (ob tem ne pozabijopoudariti, da dobivajo njihovih okoli 360zaposlenih nadpovprečne plače, da družba raste in posluje z dobičkom ...)j'e predvsemvelika teža njihovih denarnic. Mermal, Pe-trinova, Repina in dragi menedžerji BTCso nedvomno zmagovalci bitke za sloven-ski nacionalni interes. Vsakič, ko milijonikupcev v BTC-ju plačajo za svoj nakup, seza kak cent ali evro poveča tudi številka prinjihovih milijonih. B

Medij: Reporter
Avtorji: Glucks Nenad
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna
Datum: 02. 06. 2008
Stran: 21