NLB, so postale resničnost.Najbrž tudi uprava na čelu z Mar-janom Kramarjem ni pričakovala,da bo v tretjem krogu dokapita-lizacije morala institucionalne vla-gatelje prepričevati v nakup več kotdveh petin preostalih delnic.Že v prvem krogu ni bilo velikegazanimanja, saj sta se za nakup odlo-čili le dve družbi, v katerih državanima prevladujočega lastniškega de-leža. V dokapitalizaciji ni sodelovalaniti belgijska KBC. Niti sklep vlade,da bo na redni letni skupščini pre-dlagala, da banka najpozneje dokonca avgusta 2008 začne z aktiv-nostmi za uvrstitev na Ljubljanskoborzo, ni pomagala prepričati in-vestitorjev. Ob dogajanju okoli NLBzadržanost malih vlagateljev m pre-senetljiva. Prejšnji teden je tako mi-nister za finance Andrej Bajuk nakazal, da vlada Kramarju ne bo po-daljšala mandata. Slab signal je po-slala tudi namera belgijske KBC, ka-tere nadzorni svet je v začetku majapodprl prodajo NLB. Delež v bankiprodaja tudi Evropska banka za ob-novo in razvoj. 0 vsem naštetem jetako že brez, po mnenju večine stro-kovnjakov, previsoke cene za do-kapitalizacijske delnice veliko vzro-kov za neuspeh.Vprašanje vodilnih v NLB in naministrstvu za finance je, kako vtretjem krogu zagotoviti prodajovseh delnic. Ce jim namreč to ne bouspelo, bo dokapitalizacija propadla.Zato tudi predstavniki finančnegaministrstva pri domačih in tujih fi-nančnih institucijah v zadnjih dnehintenzivno lobirajo, naj v tretjemkrogu sodelujejo pri vpisu novih del-nic. Po neuradnih informacijah stamožna dva scenarija. Po prvem biNLB še pred zaključkom privatizacijezaprosilaAgencijo za trgvrednostnihpapirjev za spremembo dokapita-lizacijskega prospekta. Spremembabi se nanašala na prag uspešnostidokapitalizacije, tako da ne bi bilotreba prodati celotne izdaje delnic zauspešnost dokapitalizacije. Takšenscenarij prinaša tudi določena tve-ganja, zlasti, da se la.hko vlagatelji, kiso delnice že vplačali, premislijo inzahtevajo vračilo sredstev. Po dru-gem scenariju pa bi v banki pomorebitni neuspeli dokapitalizacijispremenili svoje načrte, med drugimbi preverili možnost prodaje naložbNLB in celo spremenili dividendnopolitiko.srecko.zimic@dnevnik.si Več kot tri četrtine dobičkaza dividendeUprava NLB bo delničarjem na skupščini banke, ki bo potekala 30. junija,predlagala, da se od bilančnega dobička za lani vvišini 62,199 milijonaevra za izplačilo dividend nameni 47,469 milijona evrov, kar je več kot 75odstotkov dobička. Dividenda bi tako znašala 5,33 evra na delnico. Popredlogu uprave in nadzornega sveta bodo do dividende upravičeni tisti, kibodo 1. septembra vpisani v delniško knjigo, torej tudi delničarji, ki sosodelovali pri sedanji dokapitalizaciji, če bo ta uspešna.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Zimic Srečko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 31. 05. 2008
Stran: 22