bilovztrajanje uprave nesmiselno. Da pa predsednik uprave Žajdelakljub umikit sklepa še vedno podpira tovrstno rešitev, je pokazal znaštevanjem razlogov, zakajje možnost izključitve prednostnepravice dobra rešitev.Kaj bi delničarji, predvsem mali, ki so najbolj nemočni, pridobili vprimeru sprejetja predloga? Banka bi bilafleksibilnejša, je razložilŽajdela in dodal, daje to prednost v primeru nepričakovanegarazvoja dogodkov. Tak primer bi bil lahko po njegovih besedahprevzem z zamenjavo delnic. Razlaga prvega možaAbankeje lepprimer tako imenovanega »agency« problema. Čeprav menedžerjipogosto »grozijoH s sovražnim prevzemom, seje treba vprašati, zakogaje prevzem pravzaprav slab. Znanoje, kako seje končalazgodba z branjenjem nacionalnega interesa. Prav zato seje trebavprašati, alije sovražni prevzem slab za lastnike alije v prvi vrstislab za menedžerje.Zakaj oziroma kdaj največkrat pride do prevzema? Takrat, kozainteresirano podjetje oceni, da so delnice prevzemne tarčepodcenjene in bi v primeru preuzema lahko s spremembamidružbo ali banko izboljšalo in tako zvisalo njeno vrednost. Kdojenajvečkrat kriv za slabo poslovanje družbe, je znano. Takojezaščita pred prevzemi največkrat le zaščita menedžerjev, čeprav tipoudarjajo, da so tovrstni ukrepi predvsem v korist delničarjevoziroma lastnikov. Delničarjuje prvenstveni interes iztržiti cimvišjo ceno za delnico. Drugi, ki si v podjetju želijo ostati, pa sinajverjetneje želijo čim boljsega vodenja družbe in na tak načinmaksimalizacije svojega premoženja. Prevzem teh dveh stvarinikakor ne izključuje, prej nasprotno,VprimeruAbanke prevzema v kratkem vsekakor niti nipricakovati, sajje več kot 70-odstotkov kapitala»zacementiranega« med tri lastniške tabore. ]e pa res tudi to, dapreostale včeraj sprejete statutame spremembe omogočajo prihodAbanke na borzo, kar bi lahko prineslo pretrese v »zacementirano«lastnisko strukturo banke. Pri dogajanju okoliAbanke zagotovo negre spregledati nameravane združitve z Gorenjsko banko, ki bipomenila lastniške premike znotraj zdruzene banke. Vprimeriizdružitve banke bi bilo treba sklicati skupšdno. Zato v ta kontekstprepričevanje o fleksibilnosti nekako ne sodi.Pripredhodno predlaganem sklepujeproblematično tudi to, dagre za banko in ne»industri]sko dmzbou. Kapital ima za bafike veliko večji pomen, saj se banka igra z denarjem, ki ga nima. Zatoje popolnoma nerazumljivo, zakaj bi banka, ko potrebuje kapital,komur koli onemogočala prispevek lastnih sredstev. Razen, čefokus dokapitalizacije ni le nabiranje kapitala, temveč tudi zelenasprememba v lastniški strukturi. Tudi mali delničar Abanke jeopozoril, daje v veliko slovenskih bankah tovrstna pravica»brutalno izrabljena«, pogosto na račun malih delničarjev. Tisopač največkrat kolateralna škoda v borbi »velikih« za oblast.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Zimic Srečko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 05. 2008
Stran: 22